10. 10. 2025 | Mladina 41 | Pamflet
Dežela Alana Forda
Pokojnine, oskrba za onemogle in avtobusne vozovnice
Protikorupcijska komisija (KPK) je ena redkih državnih institucij, ki obravnava početja predsednika vlade Roberta Goloba. Običajno premier skliče tiskovko ali švigne v elitne oddaje dveh največjih televizij, kjer sam ocenjuje svoje delo, seveda s superlativi. S KPK je drugače, ta vztrajno vodi postopek in ne odneha, ko Golob pove, da je vse OK. Slednji si je zato omislil odvetniško legendo Stojana Zdolška, ki pred protikorupcijsko komisijo in mediji brani ministrskega predsednika. Zadnjič je tako v svojo pisarno pozval novinarje, da jim pojasni »stanje stvari«, a ko je zagledal novinarko Tarče, jo je nagnal, češ da nje ni povabil in da za to oddajo ne daje izjav. Preostali novinarji niso pokazali solidarnosti do kolegice in so kot izbranci ostali v prostorih advokata. Del medijev je odreagiral zgroženo, kako si sam jemlje pravico, kateri časnikarji smejo in kateri ne smejo poročati. In na odvetniško zbornico je prišla zahteva, da arogantnega odvetnika disciplinsko obravnava. Toda pravni zagovornik, četudi v maniri hudičevega odvetnika, ima pač pravico, da je kapriciozen, magari aroganten in da ne mara posameznih novinarjev ter medijskih hiš. To je pač pravniška strategija. Problem je prvi mož vlade, ki sam ne nastopi na novinarski konferenci. Sicer pa - tudi, kadar jih priredi, tam izvede samogovor, nato pa se obrne na petah in odide, ne da bi mu zbrani novinarji lahko zastavljali vprašanja. Če so zdaj medijske hiše protestirale nad aroganco njegovega advokata, pa so aroganco predsednika vlade molče tolerirale.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
10. 10. 2025 | Mladina 41 | Pamflet
Protikorupcijska komisija (KPK) je ena redkih državnih institucij, ki obravnava početja predsednika vlade Roberta Goloba. Običajno premier skliče tiskovko ali švigne v elitne oddaje dveh največjih televizij, kjer sam ocenjuje svoje delo, seveda s superlativi. S KPK je drugače, ta vztrajno vodi postopek in ne odneha, ko Golob pove, da je vse OK. Slednji si je zato omislil odvetniško legendo Stojana Zdolška, ki pred protikorupcijsko komisijo in mediji brani ministrskega predsednika. Zadnjič je tako v svojo pisarno pozval novinarje, da jim pojasni »stanje stvari«, a ko je zagledal novinarko Tarče, jo je nagnal, češ da nje ni povabil in da za to oddajo ne daje izjav. Preostali novinarji niso pokazali solidarnosti do kolegice in so kot izbranci ostali v prostorih advokata. Del medijev je odreagiral zgroženo, kako si sam jemlje pravico, kateri časnikarji smejo in kateri ne smejo poročati. In na odvetniško zbornico je prišla zahteva, da arogantnega odvetnika disciplinsko obravnava. Toda pravni zagovornik, četudi v maniri hudičevega odvetnika, ima pač pravico, da je kapriciozen, magari aroganten in da ne mara posameznih novinarjev ter medijskih hiš. To je pač pravniška strategija. Problem je prvi mož vlade, ki sam ne nastopi na novinarski konferenci. Sicer pa - tudi, kadar jih priredi, tam izvede samogovor, nato pa se obrne na petah in odide, ne da bi mu zbrani novinarji lahko zastavljali vprašanja. Če so zdaj medijske hiše protestirale nad aroganco njegovega advokata, pa so aroganco predsednika vlade molče tolerirale.
Številne zakone, ki jih sprejema vladajoča koalicija, zavrne državni svet, še prej jim oponira opozicija, tokrat pa se je zoperstavila Delavska koalicija, ki je zbrala deset tisoč podpisov, s katerimi začenja postopek za razpis referenduma zoper pokojninski zakon. Potem ko jo je v izjavi razvrednotil resorni minister Luka Mesec s svetopisemskim - saj ne vedno kaj delajo, skratka, da on z reformo skrbi za dobre pokojnine, medtem ko oni škodujejo upokojencem, se je sedaj zbralo še vodstvo šestih od sedem reprezentativnih sindikatov, ki prav tako sporoča, da je vladna reforma dobra, referendumski zahtevek pa retorično zavajanje javnosti. Da reč ni nedolžna, govori podatek, da je Delavska koalicija svojo napoved in argumentacijo referenduma izvedla v kantini, ker ji v prostorih državnih sindikatov niso dovolili nastopati. Nenavadno, sindikalisti preganjajo druge sindikaliste!? A poglejmo dejstva. Zakaj sploh reforma? V deželah EU vsepovsod krčijo pokojninski budžet. Reč ima racionalni razlog, saj se življenjska doba opazno podaljšuje in s tem čas prejemanja pokojnin. Smernice, ki jih Evropska komisija nalaga posameznim vladam, jasno stremijo h krčenju teh proračunov. Zdaj po novem zakonu za odmero pokojnin ne bo več ključnih 24 zaporednih delovnih let, ampak 35, z lepotnim dodatkom, da bo 5 najslabših izbrisanih. No, pokojninske reforme niso od včeraj. Leta 1983 so višino pokojnine določili glede na 10 najbolj plačanih let, dvajset let kasneje so šteli 18 let, pred dobrim desetletjem so to razširili na 24. Pot je enosmerna, vsakič je obračun bolj neugoden kot v preteklosti. To pot pa nam vlada pripoveduje, kako je najbolj restriktivni model v resnici najboljši za bodoče upokojence. Ji je verjeti na besedo? Je proračun pred kolapsom? V zadnjem mesecu smo na kritike Fiskalnega sveta o prevelikem zadolževanju poslušali premiera in njegovega finančnega ministra, da je dežela v prosperiteti, da nam zavida finančne kazalce cel svet. Če je tako, zakaj potem vpeljuje restrikcije pri upokojevanju? Zato bo prav blagodejna javna razprava med zbiranjem referendumskih podpisov, v kateri se bodo zasvetile številke in primerjave.
Tudi projekt dolgotrajne oskrbe nam minister Simon Maljevac in premier prikazujeta kot prihod zlate dobe za onemogle. RTV SLO je malce sramežljivo v Slovenski kroniki in ne v osrednjem Dnevniku prinesla kratek prispevek iz Vrhnike, v katerem je direktorica Doma starejših povedala, da imajo sicer proste postelje, nimajo pa dovolj zaposlenih, tako da vrste čakajočih na dom ostajajo še naprej dolge. Reforma, ki naj bi pocenila domsko oskrbo in poskrbela za vse onemogle, v ključni točki nima nikakršnega učinka. Jasno, ko pa so plače negovalk in drugega osebja tako nizke, da zaposlenih ni moč zadržati, kaj šele najti novih. Minister Maljevac je za svoj projekt angažiral zasebna promocijska podjetja, ki jim je za propagandne spote in nasvete pri komuniciranju z lahkoto plačal po 34 in 49 tisočakov. Za imidž najdejo javni denar, da bi preprosto dvignili plačilo za najbolj iskano delo v socialnih domovih, to pa ne. A reforma, pravi vlada, je uspešna.
Še bolj uspešno pa vodi prestolnico župan Zoran Janković. Pod njegovim vodstvom beleži mesto rekordne čase. Na Slovenski cesti od Drame do Bavarskega dvora stojijo dnevno kolone avtobusov, potniki v njih pa sedijo po 40 minut na razdalji slabega kilometra. In kaj je storil mestni glavar? Našel je lek in dal podražiti vozovnice z 1,30 na 1,50 evra. Zdaj piratska stranka zahteva referendum proti podražitvi. Strošek je res drobiž, a plačevali ga bodo tisti, ki se ne vozijo z avtomobili, torej v večini finančno šibkejši del meščanov. Sicer pa - kolikšen bo priliv v mestno blagajno? Jankovićevi so izračunali, da 1,7 milijona. Vsota, ki je nižja od letne dotacije mestnih firm za rokometni klub Slovan, ki ga je župan postavil za svoj paradni paravan.
In imamo vladanje Alana Forda v Ljubljani, kjer župan jemlje revnim, da bi dajal bogatim.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.