Knjiga / Dora Šustić: Psi

Prevod Maja Kovač. Beletrina, Ljubljana, 2025, 210 str., 24 €

Matej Bogataj
MLADINA, št. 41, 10. 10. 2025

Dora Šustić

Dora Šustić
© arhiv založbe Beletrina

Prebolevanje s pisanjem

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Matej Bogataj
MLADINA, št. 41, 10. 10. 2025

Dora Šustić

Dora Šustić
© arhiv založbe Beletrina

Prebolevanje s pisanjem

Roman hrvaške pisateljice mlajše generacije Dore Šustić (1991), gostje letošnjega festivala Fabula, je zgodba iz študentskega življenja. Pripovedovalka z Reke prispe v Prago na filmsko akademijo, mesto je poseljeno z erazmovci in tujci, tudi posebneži vseh vrst, predvsem pa s soštudenti, s katerimi veseljačijo in se opijajo in se sploh udeležujejo podobnih obštudijskih dejavnosti. Vendar se med tem tudi zaljubi, v vdovca iz Turčije, fotografa žalostnih zapuščenih hrtov v Španiji, od koder je bila pokojna žena. Ob njegovi smrti se pripovedovalka odpravi na mesto fotografij, na mesto obračuna s svojimi spomini, hkrati tudi na dogajalni prostor svojega scenarija.

Če in kolikor njeno pisanje sledi napotkom mentorja, da mora imeti scenarij – in roman Psi je nekakšna preslikava, obenem tudi dokument o nastajanju scenarija in njegov komentar – dinamiko spolnega odnosa, potem je vrh nedvomno v prebolevanju. Nenadna smrt, tudi občutek krivde, ker je bila ob zadnjem srečanju na turški meji zaradi skorajšnjega poteka potnega lista zavrnjena, pa ker mu ni prišla zares blizu in ji ni uspelo preprečiti smrti – vse to jo navdaja z neizrekljivo žalostjo. Izgubo poskuša prelivati v lastno pisanje, ljubimec in njegova žena postaneta osrednji osebi njenega scenarija, ki ob smrti para šele po letih piljenja dobi sprejemljivo in konsistentno ogrodje. Celo mentor, eden tistih iz generacije ’68, je nekako zadovoljen.

Vendar je roman ob tem, da se pase po praških klubih in umetniški sceni, popisuje različne sošolce ter njihove vzroke in načine dela na akademiji, tudi potopis, ki seže na morske obale ter med zapuščene in iznakažene pse. Fotografije, ki ostanejo pripovedovalki, kažejo hrte, ki jih – s sklicevanjem na nekakšno tradicijo in magično menjavo – po neuspešnih lovih odstranijo, žrtvujejo. Ti psi postanejo prispodoba njene zapuščenosti. Iz te se poskuša reševati na vse mogoče načine, večinoma nefunkcionalne, in Psi so zgodba o odraščanju med reševanjem iz krize.

Alkohol, odljudnost in zapiranje v stanovanje, mamila v kristalih, prenajedanje in poskusi z izbruhanjem hrane, torej bulimija, in hkrati slaba vest ob sosedinih indijskih, seveda mastnih dobrotah, vse to se prepleta v burni pripovedovalkini notranjosti. Zato se odpravi na zdravilno potovanje v preteklost. Ljubimca poskuša razumeti na podlagi spominov tistih, ki so mu bili bližje in so ga bolje poznali, recimo tašče. Z vsemi temi metodami, predvsem pa z dobrohotnim mehčanjem spomina, ki ga prinese čas, se nekako izkoplje in spozna, da je svet odprt in poln priložnosti. Predvsem pa poligon za pisanje, če le dovolj spretno opazuješ in se iz njega izločiš vsaj toliko, da lahko sočustvuješ s tistimi, ki so v enakem ali podobnem položaju. Recimo z zapuščenimi psi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Prizadevanja, da bi pokopani borci dobili imena

Pozaba in spomin

Odstopil poslanec SD

Jani Prednik je odločitev sprejel po obtožbah o fizičnem in psihičnem nasilju

Poslanec SD ovaden zaradi nasilja 

Očitki o nasilju so hudi, Jani Prednik lahko pričakuje tudi zaslišanje na policiji