Konzum / Tlak dobrih namenov
Mihelič, Ribnica
Boštjan Napotnik
MLADINA, št. 41, 10. 10. 2025

Tatarski biftek
Gostilna Mihelič
Škrabčev trg 22, Ribnica
Tel.: 01 837 25 45
Miheličeva podkletena dvonadstropnica obratuje od ponedeljka do petka od 10. do 22. ure, ob sobotah in nedeljah pa začne uro in pol kasneje.
Boštjan Napotnik
MLADINA, št. 41, 10. 10. 2025

Tatarski biftek

Pirina reč z osobukom
Gostilna Mihelič
Škrabčev trg 22, Ribnica
Tel.: 01 837 25 45
Miheličeva podkletena dvonadstropnica obratuje od ponedeljka do petka od 10. do 22. ure, ob sobotah in nedeljah pa začne uro in pol kasneje.
Ambient:
resno prenovljena birtija z vendarle malo preveč generično bistrojskim pohištvom in nemotečo muziko na ozvočenju
Napitki:
so še najbolj dodelan del ponudbe – pestra (tudi po cenovnem razponu) vinska karta, celo s kakšno fajn najdbo iz Italije in Francije ter zmernimi pribitki
Vegetacija:
solata, gobova juha in kakšna pašta
Dostopnost:
parkira se pri cerkvi čez cesto, gibalno ovirane čakajo tri stopničke
Fino:
pljučni file s štrukljem
Ne tako fino:
njoki z divjim prašičem
file postrvi
cmoki z marmelado
Pašteta in solata iz govejega jezika sta stali 8, njoki z divjim prašičem in ocvrti ombolo 13, tatarec, pira z osobukom in rezanci z ragujem 14, file postrvi 17, pljučni file 19, cmoki z marmelado pa 6 evrov.
»Ja, kje pa smo? A smo sploh kam prišli ali smo še vedno doma?« je Konzumov častni svetnik najprej motril sredi Ribnice postavljeno tablo z napisom Gallusovo nabrežje, nato je v mirnem kanalu Bistrice zaznal amsterdamski vajb in v kamnitih vogalih cerkvenih zvonikov helsinškega, na službene tirnice pa ga je vrnilo listanje vinske karte Gostilne Mihelič z nenadejano obsežnimi razdelki italijanskih in francoskih vin. Mednarodnost se je nadaljevala tudi na človeški ravni, in to na obeh straneh gostinskega obrata.
Sodeč po energetski ravni simpatičnega in komunikativnega natakarja je mladostna ekipa po obsežni in temeljiti prenovi te stare in nekdaj ugledne ribniške oštarije našpičena in željna dokazovanja. Precej klasičen jedilnik je nadgradila z nekaj trendijade (npr. divjačinski burger & pistacijev tiramisu) in vsaj za ljubljanske razmere precej vabljivimi cenami. Ker si verjetno pred branjem tehle vtisov že ošvrknil končno sodbo, te najbrž zanima, kaj je šlo narobe. Dajmo najprej v pozitivnem duhu odpraviti tisto, kar je bilo prav: pljučni file je bil mehak in sočen, vinska omaka dišeča, štruklji lepo zrolani in po razrezu še dodatno zapečeni. V mleto govedino tatarca so vmešali kapre in ga položili na vafelj in obložili z rumenjakom; da je bilo tega glede na odmerek mesa preveč in da ni bil (kot je obljubljal jedilnik) konfitiran, jim ne zamerimo pretirano. Tudi to, da v goveji ragu niso dali navedenih konfitiranih češnjevih paradižnikov, da je bila domača pašteta prekompaktna in drobljiva, goveji jezik v solati pa skuhan do razpadlosti, smo še razmeroma mirno prebavili.
Resnejše težave vidimo v tem, da je v fileju postrvi skorajda ostalo več kosti, kot pa jih je bilo odstranjenih, pa tudi v tem, da je pirina rižota s sicer do mehkega zdušenim osobukom bolj ko ne čorba, ki jo namesto z obljubljenim žafranom potresejo z žafraniko, da ocvrte rezine svinjskega hrbta saharizirajo, krompir pa stenstajo skoraj do črnega.
A najhujše šele pride: koščke divjega prašiča spremenijo v čobodrasto žaganje, ki mu poleg nekaj lističev žajblja dodajo še pocvrta olesenela stebla te rastline, vse skupaj pa do konca pokvarijo s tremi žlicami brusnične marmelade. Skutni, z marmelado polnjeni cmoki pa so bili takšna podrtija, da bi zanje še sedmošolskemu učencu gospodinjstva težko šenkali dvojko. Ribniški Mihelič je še ena v vrsti gostiln, ki se zanašajo na fleten ambient, jezičnega kelnarja in na pogled všečen jedilni list, pozabljajo pa, da je treba začeti na koncu: pri tem, kar daš na krožnike. Škoda.