Letošnji september tretji najtoplejši v zgodovini
Vztrajno visoke temperature kopnega in morske površine odražajo nadaljnji vpliv kopičenja toplogrednih plinov v ozračju
Letošnji september je bil tretji najtoplejši september v zgodovini meritev, je danes sporočila Služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. Povprečne svetovne temperature so tudi minuli mesec ostale blizu zgodovinsko najvišjih vrednosti.
Po navedbah službe letošnji september ni podrl mesečnega rekorda iz leta 2023, prav tako je bil nekoliko hladnejši kot lanski september.
"Svetovni temperaturni kontekst ostaja bolj ali manj enak, saj vztrajno visoke temperature kopnega in morske površine odražajo nadaljnji vpliv kopičenja toplogrednih plinov v ozračju," je dejala Samantha Burgess, strateška vodja za podnebje pri programu Copernicus.
Letošnji september je bil za 1,47 stopinje Celzija toplejši kot je bil ta mesec v povprečju v obdobju med letoma 1850 in 1900 oziroma v času predindustrijskega obdobja, preden je človeška dejavnost začela pomembno vplivati na podnebje.
"Svetovni temperaturni kontekst ostaja bolj ali manj enak, saj vztrajno visoke temperature kopnega in morske površine odražajo nadaljnji vpliv kopičenja toplogrednih plinov v ozračju."
Četudi se zdi takšno postopno dvigovanje temperature majhno, znanstveniki opozarjajo, da vsak delček dodatnega segrevanja še bolj destabilizira planet in povečuje tveganje za ekstremne vremenske razmere, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Znanstveniki pričakujejo, da bo leto 2025 tretje najtoplejše po letih 2024 in 2023, saj so povprečne temperature preteklih mesecev tik za rekordi, postavljenimi v tem dvoletnem obdobju.
Mednarodna skupnost se bo sicer prihodnji mesec zbrala v Belemu v Braziliji na 30. konferenci Združenih narodov o podnebju, ki poteka vsako leto in kjer bodo obravnavali skupni odziv na globalno segrevanje.
Copernicus za pomoč pri podnebnih izračunih uporablja milijardo meritev s satelitov, ladij, letal in vremenskih postaj. Meritve segajo v leto 1940, vendar drugi viri podnebnih podatkov, kot so ledena jedra in drevesni obroči, omogočajo dokazovanje temperature veliko dlje v preteklost. Znanstveniki menijo, da je trenutno obdobje verjetno najtoplejše na Zemlji v zadnjih 125.000 letih.