Dvojna merila

Komisija za preprečevanje korupcije zoper premiera Roberta Goloba vodi dva postopka, ki se bližata koncu. V enem ugotavlja kršitev integritete zaradi domnevnega vmešavanja v delo policije v tako imenovani zadevi Bobnar, v drugem, v tako imenovani zadevi Karigador, pa ugotavlja navzkrižje interesov zaradi imenovanja Tomaža Subotiča v sveta dveh bolnišnic, celjske in psihiatrične bolnišnice v Ljubljani. Navzkrižje interesov v drugi zadevi se na prvi pogled zdi očitno, saj je Golob dopustoval v Subotičevi vili v hrvaškem Karigadorju – pri čemer pa sta res prijatelja in sočlana stranke že od prej. A očitna so tudi dvojna merila protikorupcijske komisije.

V SDS so javnost spomnili, da je Golob pred volitvami obljubil odstop, če protikorupcijska komisija pri njem ugotovi kršitev integritete, in ga pozvali k odstopu. Predsednik stranke Janez Janša je na družbenem omrežju X o tem zapisal: »Da vidimo sedaj junaka.« Janša sicer nikoli ni rekel kaj takega. Ni obljubljal, da bo odstopil zaradi pravnomočnih obsodb pred kazenskim sodiščem, kaj šele zaradi kršitev integritete. Navsezadnje je poslansko funkcijo opravljal celo iz zapora, medtem ko je prestajal kazen na podlagi pravnomočne obsodbe v zadevi Patria. Janša tudi ni odstopil, ko je Komisija za preprečevanje korupcije pri njem ugotovila istovrstno navzkrižje interesov, kot ga zdaj očita Golobu. Četrtega aprila 2022 je komisija pri Janši navzkrižje interesov ugotovila zaradi imenovanja Francija Matoza za neizvršnega direktorja upravnega odbora slabe banke (DUTB), kjer je bil potem naslednji dan izvoljen tudi na položaj predsednika upravnega odbora. Matoz je dolgoletni odvetnik Janeza Janše in drugih visokih funkcionarjev stranke ter tudi same stranke SDS. Janša je poleg tega tedaj imel tako ugodne možnosti za prikaz visoke stopnje integritete z odstopom, kot jih še dolgo ne bo imel kak predsednik vlade. Parlamentarne volitve so že bile razpisane za tri tedne kasneje, 24. aprila. Skupaj bi se odrekel – navidezno, saj novega predsednika vlade ne bi bilo mogoče izvoliti – le nekaj tednom oblasti. A se ni.

Pri tem je težko spregledati, da je protikorupcijska komisija v zadnjih letih zoper Janšo osebno vodila še dva zelo podobna postopka, v katerih je preverjala obstoj navzkrižja interesov. Obakrat je šlo za dopustovanje tedaj predsednika vlade z največjimi dobavitelji medicinske opreme na razkošnih jahtah in v eksotičnih turističnih krajih. A komisija ni ugotovila navzkrižja interesov in je postopka ustavila. Ne zoper Janšo, pač pa zoper nekdanjega direktorja JGZ Brdo Marjana Hribarja, ki je tedaj predsedniku vlade in njegovi družini omogočil poceni bivanje v protokolarnem objektu Vila Zlatorog ob Blejskem jezeru, je prav tako vodila postopek in ugotavljala kršitve integritete. Najprej je kršitve ugotovila, a si je kasneje premislila in postopek ustavila.

Komisija za preprečevanje korupcije si z neenako obravnavo različnih politikov v podobnih položajih sama jemlje kredibilnost – edino valuto, ki jo sploh lahko ima.

Prav zares dvojna merila komisije pa so očitna tudi pri v uvodu omenjeni zadevi Bobnar. V njej Golobu očitajo, da se je vmešaval v kadrovsko politiko v policiji. Kronski dokaz sta benigni SMS-sporočili tedanji notranji ministrici Tatjani Bobnar – v enem je Golob napisal, da je »resno zaskrbljen nad kadrovsko sliko v policiji«, v drugem, da »se ni izvršilo nič od dogovora«. Pred tem so vse druge dosedanje vlade takoj po prevzemu oblasti prioritetno izpeljale večjo ali manjšo kadrovsko čistko v vrhu policije, meni nič, tebi nič. Janez Janša pa je recimo 29. septembra 2021 menjavo na čelu Policijske uprave Ljubljana od notranjega ministra Aleša Hojsa zahteval celo javno, prek tedanjega Twitterja z besedami: »Vodstvo policije v LJ očitno ni sposobno preventive in čas je, da MNZ ukrepa.« Dva dni kasneje je bila njegova zahteva uslišana, ko je tedanji prvi mož policije Anton Olaj direktorja ljubljanske policijske uprave Boštjana Glaviča zamenjal z začasnim direktorjem Janezom Rupnikom. V Komisiji za preprečevanje korupcije niso niti trznili.

V torek je sicer portal Necenzurirano opozoril, da so se v komisiji v zadnjem obdobju zaposlili ljudje, ki bi jih zlahka označili za »kadre stranke SDS«. Na primer Dijana Jevtić, nekdanja sodelavka evropske poslanke SDS Romane Tomc v njeni bruseljski pisarni, ki se je konec lanskega leta zaposlila v službi za odnose z javnostmi. In Jevtićeva ni edina.