Intervju / »Vojna se ne konča z zadnjim strelom, sledijo ji generacije travmatiziranih ljudi«
Lana Bastašić, pisateljica

© Borut Krajnc
Pisateljica Lana Bastašić (1986), ki se je rodila v Zagrebu in je odraščala v Banjaluki, je mednarodno javnost opozorila nase z romanesknim prvencem Ujemi zajca. V njem bralec spremlja prijateljici, ki sta skupaj odraščali v medvojni Bosni, a se nato oddaljili in izgubili stik, 12 let kasneje pa sta se odpravili na road trip iz Mostarja na Dunaj. Za knjigo o prijateljstvu in njegovih preizkušnjah, vprašanjih pripadnosti in identitete, ranah, ki jih vojna pusti za seboj, in celjenju teh ran je leta 2020 prejela nagrado Evropske unije za književnost. Kot pisateljici ji je kasneje uspel tako rekoč veliki met, ko je v Berlinu podpisala še pogodbo z ugledno nemško založniško hišo S. Fischer. A je sodelovanje pred dvema letoma, po zaostritvi izraelsko-palestinskega spora, prekinila, ker založba ni hotela obsoditi genocida v Gazi, in zapustila Berlin, kjer je državna politika vse bolj dušila propalestinske glasove. Ljubljano je obiskala prejšnji teden zaradi gostovanja v Cankarjevem domu.
Danes, ko se svetovni red krha, po svetu lomastijo samodržci, divjajo vojne, ko se dogaja genocid – se človečnost zdi kot nekaj revolucionarnega. Ni to po svoje smešno? Da so stvari, kot so človečnost, dostojnost, Srećko Horvat bi dodal še ljubezen, razumljene kot revolucionarna dejanja?
Prav imate. Živimo v zelo individualiziranem svetu. V svetu, ki nam nenehno govori, da smo najpomembnejši v celotnem vesolju, ki nam govori, da so naše potrebe najpomembnejše, ki nam govori, da moramo biti čim bolj sebični ... V takšnem svetu je že tisti trenutek, ko pomisliš, kako se počuti kdo drug – kako se počuti kdo, ki je malo manj privilegiran od mene, ali pa kdo, ki je daleč stran in doživlja vojno, genocid ali revščino –, žal revolucionarno dejanje. Prav to, človečnost, empatija, verjamem, bi moralo biti v fokusu umetnosti, pa tudi aktivizma, pravzaprav vsakega človeka. To, da vadimo sposobnost zamišljanja občutkov drugega in izstopanja iz sebe, iz lastnega izkustva.