Parole in laži

Pokojninska reforma, ki jo je septembra potrdil državni zbor, upokojencem med drugim ob novembrski pokojnini, ki bo izplačana 28. novembra, prinaša »božičnico« v znesku 150 evrov. Znesek naj bi glede na načrtovano reformo do leta 2030 naraščal po 20 evrov na leto, do 250 evrov, nato pa se usklajeval z drugimi transferji.

A pri izplačilu lahko nastane zaplet – ali bo dodatek novembra dejansko izplačan, je odvisno od tega, ali bo novi pokojninski zakon takrat že veljal. Uveljavitev je zadržala referendumska pobuda nasprotnikov reforme, zbranih v »delavsko koalicijo«, ki je v sredo začela zbirati podpise za razpis zakonodajnega referenduma.

Referendumska zakonodaja določa 35-dnevni rok, v katerem mora pobudnik referenduma zbrati potrebnih 40 tisoč overjenih podpisov. To pomeni, da bodo morali v delavski koaliciji podpise zbrati najkasneje do torka, 11. novembra. Pomeni pa tudi, da bodo, če bodo uspešni, upokojence novembra prikrajšali za izplačilo dodatka. Po izteku 35-dnevnega roka imajo predlagatelji namreč največ sedem dni časa, da podpise vložijo v državni zbor, ta pa ima, če je zahteva popolna, na voljo največ sedem dni, da razpiše referendum. Pri čemer od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kakor leto. Če bi državni zbor hotel določiti datum, ki bi bil od dneva razpisa referenduma oddaljen več kot 45 dni, pa bi bila za to potrebna potrditev dvotretjinske večine navzočih poslancev. Na referendum bi se najverjetneje odpravili sredi januarja.

Delavska koalicija bi morala na njem prepričati najmanj petino volivcev, kolikor znaša zavrnitveni kvorum. Ob zadnjem, majskem referendumu o dodatku k pokojnini za izjemne umetniške dosežke je to pomenilo skoraj 340 tisoč volivcev. To je veliko število, ki ga združenje okoli 25 sindikatov in nevladnih organizacij – brez resnega sodelovanja šestih sindikalnih central, ki so reformo podprle – ne bo doseglo zlahka. Doslej je v ta namen uporabilo predvsem demagogijo in večinoma stavi na parole. Trdi denimo, da »oblast hoče, da se bomo upokojevali šele pri 62 ali celo 67 letih,« in da bodo pokojnine zaradi daljšega referenčnega obdobja (to se bo do leta 2035 postopoma podaljšalo s sedanjih 24 najboljših zaporednih let na 40 let, pri čemer se bo odštelo pet najslabših let) nižje.

A pri zadnji trditvi je izpustilo spremembo odmernega odstotka; ta se bo v istem obdobju postopoma zvišal na 70 odstotkov, zaradi česar bodo odmerjene pokojnine v povprečju za šest do 14 odstotkov višje. Tako kažejo izračuni ministrstva za delo, pri čemer naj bi največ pridobili tisti z najnižjimi dohodki.

Z morebitnim referendumom so ogrožene tudi nekatere ugodnosti, ki bi za upokojence veljale že prihodnje leto, kot je zvišanje najnižjih invalidskih pokojnin za 22 odstotkov.

Reforma sicer predvideva, da pokojninska doba ostaja 40 let, postopoma pa se bo zviševala starostna meja, in sicer s 60 let na 62 (s polno pokojninsko dobo) in s 65 let na 67 (z vsaj 15 leti zavarovalne dobe). Ta ukrep naj bi bil nujen zaradi vzdržnosti pokojninske blagajne – ljudje živijo dlje, razmerje med zaposlenimi in upokojenci se spreminja, Slovenija sodi med države z najnižjo upokojitveno starostjo med državami OECD. Danes se ženske v povprečju upokojujejo, ko so stare 61 let in osem mesecev, moški pa stari 62 let in devet mesecev.

Tako kažejo izračuni in podatki, a pri tako nepriljubljeni temi, kot je pokojninska reforma, bodo štela predvsem čustva. In kadar se pretirano zanašaš nanje, si le korak stran od populizma.

Alešu Primcu je z igranjem na verska čustva in z lažjo, da novi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja vodi k »zastrupitvi starejših in bolnih«, do nedelje uspelo zbrati potrebne podpise za razpis referenduma. Nanj naj bi se volivci odpravili 23. novembra