Manipulacija ni informacija

Že starogrški modreci so svarili pred sofisti, ki so z opletanjem z jezikom, nizanjem paradoksov in prikritih zmot v argumentaciji zavajali ljudi. Dobra utemeljitev, takšna, pri kateri so premise resnične in iz njih logično sledi tudi sklep, je bistvo dialoga, krepitve skupnosti. Slaba, takšna, ki nima ne repa ne glave, ki s prstom kaže na druge, po nepotrebnem žali in navaja laži, pa vanjo vnaša razdor.

Da bi lažje krepili tisto prvo, so pri zavodu Danes je nov dan (DJND) pripravili spletno orodje »Manipulacija ni informacija«, dostopno na spletni strani manipulacija.danesjenovdan.si, kjer lahko zainteresirani preizkusijo, kako spretni so pri prepoznavanju manipulacij.

Vsak dan tako objavijo manipulativen citat – na primer besede, ki jih je ob vladni potrditvi podnebnega zakona zapisal nekdanji piarovec Janševe vlade Mitja Iršič: »Dobrodošli v svet litra goriva za tri evre. Konec je z družinskimi izleti in potovanji. Transport je ekskluzivno na dizel. Inflacija bo kot Zimbabve.«

Uganete, za katero obliko zmote gre? Naj vam pomagamo: to je slippery slope ali spolzka strmina – gre za zatrjevanje, da bo prvi korak neizogibno pripeljal do katastrofalnih posledic. Orodje človeku pomaga prepoznati tudi druge oblike manipulacije, denimo ad hominem ali napad na osebo, dihotomijo ali lažno dilemo, napačno sled ali preusmerjanje pozornosti, zlorabo tako imenovanega čustvenega jezika ...

»Namen akcije je izboljšati medijsko pismenost v splošni javnosti. Opozoriti na retorične pasti, ki se pogosto skrivajo v medijih in izjavah politikov z namenom manipulirati z našimi čustvi ali razumevanjem nekaterih tem,« o orodju pravi Tadej Štrok iz DJND, ki je opozoril, da so manipulativne izjave pogoste – tudi sami jih kdaj uporabljamo, ne da bi se tega zavedali. »Vseeno pa bi morali biti v javnih nastopih strokovnjaki, medijske osebe in predvsem politiki bolj previdni in pozorni na njihovo rabo.«

Posledice pretirane rabe manipulacij poleg nizke kakovosti javnega govora in večje razdvojenosti pospešujejo tudi rast nezaupanja v državne institucije, medije, politike, ne nazadnje v demokracijo.