8 dni

Za dostojno družbo

Referendum o zakonu o prostovoljnem končanju življenja bo izpeljan 23. novembra. Tako je predlagal parlamentarni odbor za zdravstvo, poslanci pa ga bodo najverjetneje potrdili na petkovi izredni seji. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 24. julija 2025?« Zakon bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi. To pa ne bo samo referendum o pravici do dostojne smrti, temveč tudi svojevrsten referendum za pravico do življenja v dostojni družbi. Nasprotniki zakona pod vodstvom Aleša Primca so namreč med kampanjo zbiranja podpisov za referendum brezsramno lagali, med drugim o tem, da želi vlada uzakoniti zastrupljanje bolnikov in starejših, in vprašanje je, koliko ljudi jim je uspelo prepričati o tem. Na referendumu bomo tako odločali tudi o zdravi duši družbe.

Nadzor brez nadzornikov

V Evropski uniji je začela veljati uredba o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju, namen katere je zagotoviti večjo transparentnost političnih kampanj. Odslej bo moral biti vsak politični oglas, bodisi jumbo plakat ali spletni oglas, izrecno označen kot tak, vsebovati pa bo moral tudi številne informacije: podatke o naročniku oziroma sponzorju, ceni oglasa, pa tudi pojasnilo, ali je bila pri prikazu uporabljena kakršnakoli oblika ciljanja – denimo po starosti, spolu ali lokaciji. Obenem bo moral biti vsak oglas za politične kandidate, stranke ali interesne skupine označen kot politični oglas. Pri njihovi objavi bodo morale biti izpolnjene tudi druge obveznosti v zvezi s preglednostjo, denimo na katero politično kampanjo (volitve, referendum ali zakonodajni postopek) se oglas nanaša. Po novem je prepovedana uporaba občutljivih osebnih podatkov, kot so politično prepričanje, vera ali zdravstveno stanje. Uredba pa želi omejiti tudi prikrito politično oglaševanje, zlorabo osebnih podatkov ter vplive iz tretjih držav. Zanimivo bo gledati, kako bo SDS odslej vozila slalom med vsemi temi pravili pri načrtovanju svojih plakatarskih akcij. Imajo čas, da se pripravijo. Uredba nalaga članicam EU določitev organov, ki bodo pristojni za nadzor nad njenim izvajanjem, vendar se akti o njeni implementaciji v večini članic, tako tudi v Sloveniji, šele pripravljajo.

Nezdravo oglaševanje

Nevladna organizacija Umanotera in Zveza potrošnikov Slovenije sta ob svetovnem dnevu hrane 16. oktobra pozvali k sistemskim ukrepom za odgovornejšo oglaševanje hrane, da bi to bilo skladno z nacionalnimi javnozdravstvenimi in okoljskimi cilji. Renata Karba, vodja projektov pri Umanoteri, je poudarila, da ima oglaševanje ključno vlogo pri tem, kakšno hrano kupujemo in jemo. Ob zaostrovanju okoljske krize in porastu s prehrano povezanih bolezni je opozorila na nesprejemljivost tega, da se še vedno dopušča in celo z javnimi sredstvi podpira oglaševanje hrane, ki dokazano škoduje zdravju ljudi in okolja.

V zapor s takšnimi

O tem, da nekatere stvari v Sloveniji potekajo zelo počasi, nazorno priča primer župana Gornjih Petrovcev Franca Šlihthuberja, ki je bil decembra lani pravnomočno obsojen na štirinajstmesečno zaporno kazen zaradi oškodovanja upnikov. Po zakonu o lokalni samoupravi županu, obsojenemu na več kot polletno zaporno kazen, mandat preneha, a mora ugotovitveni sklep o tem sprejeti občinski svet. Šlihthuber je sprva napovedoval svoj odstop (šele) po avgustovskem občinskem prazniku, potem pa enostavno ni sklical seje občinskega sveta.

Vmes je Okrožno sodišče v Murski Soboti občino in svetnike 15. septembra tudi uradno obvestilo o pravnomočni obsodilni sodbi župana, na katerega se je vršilo vedno več pritiskov, tudi v obliki postopka Komisije za preprečevanje korupcije. Šlihthuber je potem, ko je s svojim vedenjem dokazal dovolj glede nezmožnosti države, da uveljavi spoštovanje lastnih zakonov, naposled vendarle sklical sejo sveta in mu predlagal, naj formalno ugotovi prenehanje njegovega mandata ter o tem obvesti občinsko volilno komisijo, ki mora skladno z zakonom, da se bo ta vsaj na neki točki spoštoval, razpisati nadomestne volitve za župana.

Svinčena teža

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med 71. zasedanjem parlamentarne skupščine Nata v Ljubljani med drugim izjavil: »Toliko močnejši smo od Rusov. Ni nam treba sestreliti njihovih letal samo zato, ker so vstopila v naš zračni prostor. Če bi bili šibki, bi morda morali pokazati silo. Ker pa smo toliko močnejši, je naš sorazmeren odziv pravzaprav demonstracija moči.« Če vse od navedenega drži in »smo« že toliko močnejši od Rusov, čemu potemtakem vsa ta norija glede oboroževanja? Samo nekaj dni kasneje se je parlamentarni odbor za obrambo seznanil s predlogom sprememb proračuna za naslednji dve leti, ki predvideva rekordno povečanje izdatkov za obrambo, v letu 2026 na več kot 1,4 milijarde evrov, v letu 2027 pa na več kot 1,5 milijarde evrov.