Kako onesnažen zrak, zvok in promet obremenjujejo okolje
Kazalnik kakovosti bivanja je namenjen spremljanju in napovedovanju onesnaženosti
Sistem INKA-B-ZZP je kazalnik kakovosti bivanja, namenjen spremljanju in napovedovanju onesnaženosti zraka, hrupa in prometnih vplivov v mestih
© inka.pnz.si
K mestnemu vrvežu veliko prispeva promet, pri tem pa ne povzroča le onesnaženja zraka, ampak vpliva tudi na raven hrupa in tako poslabšuje zdravje in kakovost bivanja. Prav zato so v Velenju vpeljali sistem INKA-B-ZZP – kazalnik kakovosti bivanja, namenjen spremljanju in napovedovanju onesnaženosti zraka, hrupa in prometnih vplivov v mestih.
Kakovost zraka, hrup in promet INKA združuje v enoten kazalnik kakovosti bivanja, ki mestnim oblastem ponuja orodje za pravočasno in trajnostno upravljanje. Sistem naj bi bil eden od korakov k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in delcev ter k blažitvi podnebnih sprememb. Pri onesnaženosti zraka meri črni ogljik, ki je produkt nepopolnega zgorevanja fosilnih goriv v prometu ali biomase pri kurjenju za ogrevanje hiš, kar naj bi omogočalo sprotno določitev vira onesnaženosti. Pri hrupu pa ne meri le intenzivnosti, temveč analizira tudi zvočno okolje, k čemur sodi čustveni odziv prebivalcev na različne zvoke. Ključna prednost sistema je, da prepozna lokacije v mestu, kjer je kakovostjo bivanja visoka, in kritične točke, kjer bi se razmere lahko izboljšale.
Mesto Velenje za merjenje ni bilo izbrano naključno, navajajo predstavniki mestne občine – je eno od treh slovenskih mest, ki so bila vključena v projekt »100 podnebno nevtralnih in pametnih mest«. Z vidika okoljske tematike pa je Velenje zanimivo tudi zato, ker večina mesta uporablja daljinsko ogrevanje iz sicer ugašajoče Termoelektrarne Šoštanj.
»Meritve črnega ogljika omogočajo sprotno določitev vira onesnaženosti (promet, kurjenje biomase), z dodatnimi meritvami organskega ogljika pa lahko še natančneje opredelimo frakcije delcev – ali gre za primarne ali sekundarne delce ter ali so sveži ali postarani in so prineseni z zračnimi masami od drugod.«
INKA se razlikuje od Googlovih sistemov za prikazovanje kakovosti zraka, ki podatke pridobivajo iz Arsovih uradnih meritev in jih združujejo z globalnimi modeli. Na Mestni občini Velenje pojasnjujejo, da so pri INKI vzpostavili lastno mrežo petih merilnih postaj, ki temeljijo na merjenju črnega ogljika in ogljičnih aerosolov, ne zgolj na delcih PM, pri katerih je mogoče ugotoviti le skupno koncentracijo mase brez podatkov o izvoru. »Meritve črnega ogljika omogočajo sprotno določitev vira onesnaženosti (promet, kurjenje biomase), z dodatnimi meritvami organskega ogljika pa lahko še natančneje opredelimo frakcije delcev – ali gre za primarne ali sekundarne delce ter ali so sveži ali postarani in so prineseni z zračnimi masami od drugod,« so dejali na občini.
Slika za 20. oktober 2025
© inka.pnz.si
Sistem je bil razvit v okviru konzorcija treh podjetij – vodilnega partnerja Aerosola, IMS in PNZ – v sklopu javnega razpisa DEMO PILOTI. Financira ga Evropska unija v okviru nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost kot del pilotnih demonstracijskih projektov prek javne agencije SPIRIT. Skupna vrednost projekta je malo manj kot 1,8 milijona evrov.
INKA bo do marca 2026 v demonstracijski fazi, to pomeni, da se projekt še preverja. »Po zaključku bomo orodje ponudili tudi drugim občinam v Sloveniji,« zagotavljajo na Mestni občini Velenje. Pred stavbo mestne občine so postavili digitalni zaslon, da lahko javnost sproti preveri kazalnik kakovosti bivanja za posamezno mestno območje in napoved za prihodnjih 24 ur.