Uvodnik / Grega Repovž: Kaj ga lomi premier Golob?

Dejansko smo v absurdni situaciji. Čeprav je to kar težko napisati, ker je averzija do sedanje vlade zelo velika, ji je nemogoče očitati, da ni veliko naredila. V zgodovini sodobne države še nismo imeli vlade, ki bi naredila toliko v enem mandatu. Začnimo z zdravstvom. Seveda je zdravstvo daleč od optimalnega, a prvič se zadeve premikajo na bolje. Počasi, ker je bilo zdravstvo do te vlade poligon za finančno napajanje vseh mogočih interesov. A dejansko se zdaj skrajšujejo čakalne vrste, število obravnav se je samo v zadnjem letu povečalo za 300.000, zdravstvo je v resnem investicijskem zamahu. Direktor zdravstvene zavarovalnice Robert Ljoljo je bil v Dnevniku jasen: »Dejanske čakalne dobe so v mnogih primerih bistveno krajše od tistih, ki so javno objavljene. Naj ponazorim. Objavljena čakalna doba za ultrazvok vratnih žil z oznako ‘zelo hitro’ je bila v enem od takih primerov 427 dni, dejanska po že izvedeni storitvi pa komaj 25 dni. Pri enem od izvajalcev so bolnikom najavili, da bodo na endoprotezo kolena z oznako ‘hitro’ čakali 1370 dni, dejansko pa so čakali 199 dni. Takih primerov je precej, pojavljajo se pri raznolikih storitvah in izvajalcih.« Vlada je seveda zato v hudem konfliktu z najrazličnejšimi lobiji v zdravstvu, trdo je posegla v ta javni, a navznoter grobo sprivatiziran sistem. Tudi ljubljanski klinični center ima prvič direktorja, ki se je resno lotil kloake. Zadeve se premikajo. Prvič.

Zdaj, ko so prišli v javnost tudi izračuni, koliko bodo odslej plačevali oskrbovanci v domovih za starejše – v povprečju do 4000 evrov na leto manj –, je tudi jasno, da je vladi uspelo vpeljati dolgotrajno oskrbo. V trenutku, ko so bili znani izračuni, dolgotrajna oskrba ni bila več vodilna novica v medijih. Kaj nam to pove? A seznam te vlade je impresiven. Uspelo ji je izvesti pokojninsko reformo, ki dejansko povečuje pokojnine najrevnejših upokojencev, hkrati pa ohranja poštena razmerja med zavarovanci in upokojenci, ter uvesti trajno božičnico za upokojence, tik pred zdajci pa vlada uvaja božičnico, ki je sicer standard v Evropski uniji, tudi za vse zaposlene. Kaj je posledica božičnice? Da se dejanska obdavčitev plač s tem zmanjšuje, saj tega dela plačila ne bremenijo ne davki ne prispevki. Uvedbo božičnice smo čakali v Sloveniji od vstopa v Evropsko unijo.

Vlada – tudi to sicer tik pred zdajci – uvaja reformo sodnega sistema. Minimalna plača se povečuje, odkar je zaprisegla. V nasprotju z državami EU je vladi uspelo celoten mandat držati ceno energentov na nizki ravni. Že dvakrat ji je uspelo ustaviti dvigovanje maloprodajnih cen (Avstriji na primer to ne uspeva) in inflacijo. To je boj s pogoltnostjo trgovcev, a vsi kažejo na vlado. Kaj nam to pove?

Zaradi navedenega je vlada v »vojni« s predstavniki kapitala, ki pa, spomnimo se prejšnje vlade, politično že ves čas stojijo ob boku Janeza Janše. Vse gospodarske zbornice v Sloveniji, s kmetijsko, obrtniško, ameriško vred, so na strani skrajne desnice. Kapital se tako zadnja leta razvršča po vsem svetu. Kaj nam to pove? In kdo je lastnik večine slovenskih medijev?

Tudi na mednarodnem parketu tako močne vlade še nismo imeli. Vedno znova sicer lahko pokažemo, česa vlada ni naredila, da bi pritisnila na Izrael, naj ustavi genocid, a hkrati je Slovenija ena izmed držav na svetu, ki so sprejele najtrše ukrepe. Golob je po Drnovšku prvi premier, ki ga v svetu jemljejo resno in ni vedno le obstranec na mednarodnih srečanjih. Mimogrede, zdaj imamo tudi spet močno predsednico, dva mandata je na tem mestu sedel politični klovn.

Javni dolg ta vlada zmanjšuje, najhitreje doslej, mednarodne bonitete so najboljše doslej in tudi med najboljšimi v Evropi, zaposlenost je visoka, Slovenija kljub zastoju v Evropi ohranja gospodarsko rast (kar je seveda tudi zasluga močnega gospodarstva, a ne mešajmo tega pojma s spolitiziranimi gospodarskimi združenji). Dobički podjetij so visoki. Država še nikoli ni toliko namenjala za razvoj podjetij in tudi infrastrukture. Dohodki prebivalcev kljub inflaciji in drugačnim trendom v Evropi v Sloveniji ostajajo nad rastjo življenjskih stroškov.

Ni vse dobro, daleč od tega. Vlada ni zmogla izmakniti trga nepremičnin špekulantom. Rast cen stanovanj je grozljiva. Ljudje z veliko denarja, in teh je hkrati vse več – slovenskih in tujih, kupujejo nepremičnine namesto drugih naložb. Mladi so v totalni stiski. Slabo je tudi, ker se je okoli ministra Boštjančiča spletla čudna klika, ki zlorablja moč za pridobivanje zasebnih poslov. Vedejo se nesprejemljivo. A ne glede na to: ta vlada je res izvedla dolgo pričakovane sistemske spremembe. Ne eno, ampak veliko njih.

Če bi torej izhajali zgolj iz podatkov, bi morala imeti ta vlada zagotovljen nov mandat. Vendar ni tako. Zakaj? Zakaj politik, ki je prišel na oblast na najvišjem valu priljubljenosti v celotni zgodovini države, zbuja toliko negativnih čustev? Da, krivično je, a največji problem te vlade je Golob sam. Še vedno ne razume, kaj ljudi najbolj odbija: aroganca, vzvišenost, prevzetnost. In vseeno je, ali gre za dejansko aroganco – tako ga dojema javnost. Morda se to zdi nekomu, ki sprejema velike odločitve, banalno. Vendar ni, pogosto je celo odločilno.