Pamflet / Bernard Nežmah: Inovativna izguba pameti

Srečanje voditeljev sredozemskih držav je dnevno časopisje ovekovečilo z naslovi - Portorož bo središče sredozemskega sodelovanja. Dejansko, osem predsednikov vlad, en podpredsednik in prva komisarka EU so zbor državnih voditeljev, ki ga Slovenija ni gostila že leta. Top politični dogodek, ki pa je imel samo drobno vsebinsko napako - kaj, razen druženja, so tu sploh počeli, kakšen forum je to? Enoglasno so se izrekali za krepitev evropske konkurenčnosti, za zeleni prehod, za prihodnji EU-proračun, se zavzeli za uresničitev mirovnega načrta za Gazo. Govorili so o vsem, kar počno že na vrhu EU, le o Sredozemlju ne. Sredozemsko sodelovanje poteka med devetimi državami, medtem ko so na njegovem zemljevidu še Črna Gora, Bosna, Albanija, Turčija, Sirija, Libanon, Izrael, Egipt, Libija, Tunizija, Alžirija in Maroko. Večine mediteranskih dežel na srečanju ni bilo, kaj šele, da bi slišali kakšno besedo, da jih je treba vključiti v združenje ali jih vsaj povabiti kot goste, če že govorijo o sodelovanju te velike regije. Doživeli smo torej srečanje južnega dela članic EU, ki v Evropski komisiji in parlamentu nikoli ne tvorijo enotnega bloka. Najbolj slavljen gost ob slovenskem gostitelju je bil sicer francoski predsednik.

Kako pa so ta veliki zbor videli v Franciji? Ko sem sledil osrednjim medijem, ti obiska predsednika države v Portorožu sploh niso zabeležili. Ker sem prebiral le spletne izdaje, sem za bolj eksaktni odgovor, koliko pozornosti so posvetili obisku Macrona, povprašal prijatelja, ki je eden najboljših slovenskih poznavalcev francoskega jezika in kulture. Odgovoril mi je v eni besedi - Micron.

Še najbolj zanimiva je bila tiskovna konferenca po zasedanju, kjer francoski novinarji svojega voditelja niso spraševali o smislu in uspehu konference, ampak so ga zasuli z vprašanji: zakaj je sprejel bivšega predsednika Sarkozyja pred njegovim odhodom v zapor, o ropu v Louvru in o mirovnem planu za Ukrajino. In glej čudo - Macron jim je samoumevno odgovarjal, ne da bi jih zavrnil, češ da to niso današnje teme. Slovenski mediji, ki so zastavljali vprašanja premieru Golobu, seveda niso hoteli zmotiti slavnostne idile in ga niso povprašali, od kod bodo javni zavodi, ki so v minusu, izplačevali božičnico?

V poročilih so novinarji izpostavili besede premiera Goloba o pomenu inovacij, ki da jih bo posebej spodbujal. Latinsko besedo innovatio slovarji prevajajo kot obnovo, spremembo. In kako se mož, ki tako čisla inovacije, sooča s spremembami v politiki? Nad svojimi inovativnimi predlogi je kajpak navdušen, kako pa sprejema inovacije v politiki, ko jih izrečejo drugi? Običajno jih poimenuje nagajanje in metanje polen pod noge. Sam ravna kot dogmatik - rekel sem božičnica, in božičnica bo! Tu ga inovacije kritikov ne zanimajo. Če so se v prvem valu zoperstavljanja vzdignile gospodarske zbornice, zgrožene, da bodo zasebna podjetja morala izplačati božičnice, četudi so konkretna podjetja v deficitu, se zdaj zarisuje še bolj resen problem? UKC, Univerza v Ljubljani, drama SNG ter številni drugi javni zavodi ter občine pravijo, da teh sredstev nimajo, da naj jim vlada poišče vir financiranja. Če javno oz. državno podjetij nima budžeta za izplačilo božičnic, jim jih bo izplačal proračun, če so zasebna podjetja nesposobna izplačila, pa naj se znajdejo sama? Iz proračuna, v katerega plačujejo vsa podjetja, kani država financirati božičnice samo za javni sektor. Rušenje ustavne enakosti!

Zaradi Golobove inovacije božičnice si zdaj njegovi politični zavezniki, pravne službe in finančniki dobesedno razbijajo glave, kako naj to domislico spravijo v okvire zakona. Resno in skrbno namesto zgroženega odgovora - premier Golob sploh ne ve, kaj počne. O državniških potezah njegovega političnega prijatelja Macrona se na Francoskem odzivajo drugače. Gabriel Attal je zadnjič izrekel: sploh več ne razumem, kaj počne. Isti Attal, ki je bil njegov najtesnejši zaveznik, saj ga je sam Macron postavil za predsednika vlade leta 2024! Attal, ki je deklarirani gej, ne molči, da bi s kritiko ne pomagal lepenistom, ampak jasno izreče, da vladar ni več pri zdravi pameti!!!

Najvišjo ustavnopravno modrost na Slovenskem uteleša Ustavno sodišče. Ko je pred leti prišla v Slovenijo evropska komisarka Vera Jourova in se sestala s tedanjim predsednikom US Matejem Accetom, se je kmalu zatem dogodil preobrat - večina ustavnih sodnikov je svoje prvotno zadržanje razvpitega zakona o RTV SLO odpravila in zakon je prišel v veljavo, z njim pa odstavitve dotedanjega vodstva. Opozicijska SDS je protestirala, ker da je evropska komisarka vplivala na spremembo stališča US, in zahtevala zapisnik Evropske komisije o komisarkinem obisku. Ta je leta zavračala zahtevo, vmes ponudila krepko počrnjen zapisnik, zdaj je Evropsko sodišče doseglo, da je zapisnik javen. In res - v njem stoji črno na belem, da se bo komisarka prav na to temo sestala s predsednikom slovenskega US. In naenkrat se začne akrobatika v drugo smer - to ni bila tema pogovorov, to je bil le neobvezna sugestija uradnikov. Neverjetno, uradni zapisnik potemtakem ne vsebuje uradnih stališč in dejanj, ampak v njem konča tudi vsebinski opomnik pomožnega osebja evropske komisarke!??

A reč se tu ne konča, oglasilo se je z javno izjavo Ustavno sodišče, ki trdi, da zaklon o RTV SLO ni bil topika pogovora med Accetom in Jourovo. Ustavni sodnik Klemen Jaklič se čudi, kdo je poslal tako izjavo, saj da je Ustavno sodišče organ, ki ga sestavlja deveterica sodnikov, on sam pa o tem stališču prvič sliši v medijih.

Sicer pa enostavna empirija: kako lahko osem sodnikov, ki jih na sestanku ni bilo, s svojo besedo priča, kako je pogovor potekal???