Knjiga / Milovan Đilas: Srečanja s Stalinom 

+ + + + +

Milovan Đilas (1911–1995) je bil podpredsednik vlade in predsednik skupščine v Jugoslaviji, skupaj s Titom, Rankovićem in Kardeljem je bil član četverice iz politbiroja, ki je vodila državo. Leta 1954 so ga zaradi liberalnih člankov v časopisju odstavili, kasneje zaprli, devet let je preživel v zaporu, potem pa v osami vse do leta 1987, ko je v Katedri po več kot 30 letih spet lahko spregovoril javnosti.

Zaradi knjige o Stalinu, ki je leta 1962 izšla v ZDA, je po letu na prostosti spet končal v ječi, knjiga pa na črni listi brez prevoda vse do konca komunizma. Groteskno – jugoslovanski vrh se je po letu 1949 hvalil, da se je uprl Stalinovim diktatom, ko pa je Đilas desetletje kasneje opisal obnašanje sovjetskega despota, so ga v hipu zaprli. Trikrat je bil gost pri Stalinu. Prvič leta 1944, še pred Titom, drugič 1945 skupaj s Titom, zadnjič 1948, ko se Tito ni več upal v Moskvo. Najmočnejši del knjige so njegovi opisi Stalinovega odnosa do podrejenih. Vladno delegacijo je pustil teden dni v hotelih, potem pa je neki večer prišlo povabilo, naj se zglasi pri njem; običajna strategija – leta kasneje je kitajski voditelj Mao tedne sameval na obrobju Moskve, preden ga je sprejel. Srečanja v njegovi dači so potekala od desete zvečer do četrte zjutraj ob obilju hrane in potokih vodke, pogovori pa so delovali kot zastraševanje, kjer so se vsi udeleženci tresli, kako naj odreagirajo na njegove sarkastične šale. Razumljivo, da Tito in tovariši niso hoteli, da bi Jugoslovani prebirali, kako njihov junaški in ljubljeni vodja molči, da se ne bi zameril prvemu med komunisti. Sploh, ker je bil odpadnik Đilas edini, s katerim se je Stalin sporekel. Pomenljive so bile provokacije slednjega, ki je sam izrekal bogokletne predloge, ki bi jih jugoslovanski voditelji takoj potrdili, a so se bali, da so le provokacija.

Še vedno intrigantno branje skrite zgodovine.