V središču / Slovenija zadnja po revščini

V javnosti je pogosto prepričanje, da gre Sloveniji slabo, da gre v napačno smer, da zaostaja za drugimi evropskimi državami. Glede nekaterih tem to deloma drži, je pa Evropski statistični urad pred časom objavil podatke, ki so za Slovenijo spodbudni – Slovenija je namreč imela izmed vseh držav članic EU leta 2024 najnižji delež ljudi, ki živijo v hudi materialni in socialni revščini. Povprečje v EU je bilo 6,4 odstotka, v Sloveniji pa je bilo v takem položaju le 1,8 odstotka ljudi. Ostale države z najnižjimi stopnjami hude revščine so bile še Hrvaška, Poljska, Luksemburg in Ciper, vse pod 2,5 odstotka. Najvišjo stopnjo je imela Romunija z 17,2 odstotka, sledili sta ji Bolgarija (16,6 odstotka) in Grčija (14 odstotkov).

Na evropskem statističnem uradu so ugotovili tudi, da je v položaju hude revščine v povprečju nekoliko več žensk (6,6 odstotka) kot moških (6,2 odstotka), to neskladje pa se poveča v starosti, kjer je delež za moške 4,5, za ženske pa 5,6 odstotka. Stopnje hude revščine so višje na jugu in vzhodu unije. Zahodni Sloveniji gre, kot po navadi pri tovrstnih statistikah, bolje kot vzhodni, stopnja hude revščine je 0,7 odstotka na zahodu in 2,8 na vzhodu države. Zahodna Slovenija je z 0,7 odstotka, takoj za Južno Tirolsko v Italiji, tudi evropska regija z najnižjo stopnjo hude revščine v celotni Evropi.

Stopnja hude materialne in socialne revščine se izračuna tako, da se določi odstotek ljudi, ki si ne morejo privoščiti sedmih od 13 naštetih dobrin. Anketarji sprašujejo po zmožnosti gospodinjstev, da se spopadejo z nepričakovanimi stroški in zamudami pri plačilu položnic, da enkrat na leto odidejo na enotedenski dopust, da si vsak drugi dan privoščijo obrok z mesom, lahko skrbijo za čistost doma, imajo dostop do avtomobila in zamenjajo staro pohištvo. Na ravni posameznika pa vprašajo, ali ima oseba dostop do spleta, ali lahko zamenja obrabljena oblačila, ima vsaj dva para čevljev, vsak teden porabi vsaj nekaj denarja samo zase, ima redne prostočasne aktivnosti in se lahko enkrat na mesec z bližnjimi sreča na obroku ali pijači v lokalu.

Izračune Eurostata ne moremo neposredno primerjati s slovenskimi stopnjami revščine in socialne izključenosti, ki jih podaja slovenski statistični urad. Ta stopnja se je v Sloveniji v zadnjih letih povečala, kar je resen problem, vendar je ta problem bistveno večji v nekaterih drugih članicah EU.