Teden / Bruseljske peripetije

Inštitut 8. marec in sorodne evropske organizacije so avgusta v Bruselj ponesli evropsko državljansko pobudo My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira), za katero so zbrali potrebnih več kot milijon podpisov. Pretekla dva meseca so poslance evropskega parlamenta poskušali prepričati, da bi morala Evropska unija (EU) zagotoviti finančni mehanizem, s katerim bi omogočila varno opravljanje splava tudi ženskam v državah, kjer je ta prepovedan ali zelo omejen. Takšni državi sta Poljska in Malta. Vendar prihodnost pobude v parlamentu, ki se je po zadnjih evropskih volitvah nagnil močno v desno, ostaja negotova.

»Bili smo tarča napadov skrajno desnih Patriotov, na nas se spravljajo tudi nekateri poslanci iz Evropske ljudske stranke (EPP),« je povedala vodja inštituta Nika Kovač. »A vsega tega smo v inštitutu že vajeni. Demokracija navsezadnje pomeni, da se z vsemi zmeraj ne strinjamo.«

Kljub temu so bili prijetno presenečeni nad nekaterimi poslanci iz EPP, ki so se odločili pobudo podpreti. Podpora te največje politične skupine, ki jo sestavljajo konservativci in v katero spadata tudi slovenski stranki SDS in Nova Slovenija, bo ključna, če želijo biti s pobudo uspešni. Javno sta jo podprli denimo Švedinja Arba Kokalari in Grkinja Eleonora Meleti. »Velik del evropskih poslancev nas že podpira, tudi iz vrst EPP, kar dokazuje, da so reproduktivne pravice skupna vrednota. O tem priča podatek, da več kot 70 odstotkov ljudi v Evropi podpira varen in dostopen splav.«

Med tistimi, ki so pobudo podprli, so slovenski poslanci Irena Joveva, Matjaž Nemec, Vladimir Prebilič in Marjan Šarec. Ne pa tudi poslanci z desnice Branko Grims, Zala Tomašič, Romana Tomc, Milan Zver in Matej Tonin.

Tonin je prejšnji teden v evropskem parlamentu skupaj z nekaterimi poslanci iz EPP in skrajno desne skupine Evropskih konservativcev in reformistov gostil konferenco evropskega združenja nasprotnikov splava One of Us (Eden izmed nas). To je leta 2014 vložilo eno prvih evropskih državljanskih pobud, ki ji je uspelo zbrati potrebne podpise. Evropski komisiji je predlagalo, naj »EU prepove in preneha financirati dejavnosti, ki predpostavljajo uničenje človeških zarodkov, zlasti na področju raziskav, razvojne pomoči in javnega zdravja«. Pobuda je bila zavrnjena. Član tega združenja je sicer tudi slovenski zavod Živim, ki je leta 2016 na pročelju frančiškanske cerkve na Prešernovem trgu v Ljubljani več dni predvajal propagandni film proti pravici do splava.

Konferenca v Bruslju menda ni zbudila posebnega zanimanja. »V resnici gre za finančno dobro podprto in glasno manjšino,« pravi Nika Kovač. »V osnovi pa so to pritiski za krepitev patriarhalne družbe in poskus tega, da bi Deklina zgodba postala resničnost.« Toninova vloga pri tem ni presenečenje – leta 2018 je v intervjuju za Večer dejal, da je »zelo za to, da se oteži pot do splava«, čeprav naj ga, kot je poudaril kasneje, ne bi prepovedali. »A precej jasno lahko razumemo, kaj predstavljata Matej Tonin in njegova stranka,« je dodala Nika Kovač. »Ko se bomo na naslednjih volitvah odločali, koga voliti, se mi zdi pomembno, da imamo v mislih tudi to.«