Teden / Na avstrijskem Koroškem še en protislovenski incident

Na avstrijskem Koroškem se je zgodil še en protislovenski incident. Neznani storilci so v noči na nedeljo poškodovali osem dvojezičnih tabel, tako da so prebarvali slovenske različice krajevnih imen na njih. Dvojezične table so simbolno pomembne za koroške Slovence, že desetletja so predmet spora, pogosto so tudi tarča avstrijskih nacionalistov. Jeseni 1972 se je zgodil tako imenovani Ortstafelsturm (napad na krajevne table), ko je organizirana skupina nacionalistov na Koroškem uničevala in odstranjevala dvojezične table, katerih postavitev je predvidena z avstrijsko državno pogodbo.

Po nedeljskem napadu so sledile ostre obsodbe iz Avstrije in Slovenije, Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk ter Sosveta za slovensko narodno skupnost, je dejal, da »ti vandalski dejanji nista napad le na javno lastnino, temveč predvsem na mirno in spoštljivo sobivanje v naši deželi«, in da se »ne bomo dali razdvajati in bomo še naprej v smislu prebivalstva Koroške dosledno v dialogu gradili skupno, raznoliko Koroško. Ne smemo dovoliti, da bi posamezniki uničili temelje mirnega in spoštljivega sožitja obeh narodnih skupnosti, ki smo jih gradili desetletja.«

Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve »najodločneje obsoja vnovične izraze nestrpnosti in ozkosrčnosti proti slovenski narodni manjšini v Avstriji, posebej tudi v luči dogodkov, ki so letos poleti pretresli javnost v obeh državah«, kar se nanaša na policijsko racijo med antifašističnim taborom na Peršmanovi domačiji. Pred časom je v javnost sicer prišla informacija, da je celotna operacija stala približno 14.800 evrov, vodjo racije pa so začasno premestili na drugo delovno mesto. Oglasili so se tudi v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB. Zapisali so, da je sodobna Evropa zgrajena na temeljih antifašizma in da »nas naša zgodovina uči, kam vodijo poti sovraštva, izključevanja in zanikanja drugega. Zato imamo kot družba moralno dolžnost, da se takšnim pojavom odločno zoperstavimo – vsakič, ko se pojavijo.«

Incident je obsodil tudi vodja skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ) na Koroškem Erwin Angerer: »Takšna dejanja nikomur ne koristijo in le motijo mirno sobivanje narodnostnih skupin.« Hkrati je izrekel očitke slovenskim »provokatorjem«, Klubu slovenskih študentov na Dunaju, ki se zavzema, da 10. oktober, dan koroškega plebiscita, ne bi bil državni praznik. S to skupino slovenskih študentov, ki so pripravili tudi omenjeni antifašistični tabor, se FPÖ spopada že, odkar je policija na Peršmanovi domačiji izpeljala racijo. V svojih objavah je tabor oklicala za »levičarski ekstremistični tabor Antife«, od deželnega glavarja Koroške Petra Kaiserja pa zahtevala pojasnila, zakaj se ne distancira od sovražnih sporočil in zakaj je kritičen do policije.

Čeprav so torej svobodnjaki obsodili incident, je jasno, da so tudi oni tisti, ki ustvarjajo ozračje, v katerem se tovrstni incidenti lahko zgodijo.