Teden / Namišljena pristranskost
Ameriški konservativci več kot očitno ne razumejo, kako deluje Wikipedia
Gregor Kocijančič
MLADINA, št. 43, 24. 10. 2025

Soustanovitelj Wikipedie Jimmy Wales leta 2006, v času, ko se je še zdelo, da je internet prostor svobode.
© Profimedia
Wikipedia je eden od zadnjih še stoječih stebrov tega, kar naj bi medmrežje bilo – odprt, skupen in svoboden prostor znanja –, a se je z leti izjalovilo zaradi korporativnih interesov, nadzora in algoritmov, ki namesto radovednosti spodbujajo potrošnjo in nadzor. A tudi ta ogrožena vrsta, eden od zadnjih živih fosilov zlate dobe svetovnega spleta, ni varna pred agresorji, ki bijejo tako imenovani kulturni boj.
Gregor Kocijančič
MLADINA, št. 43, 24. 10. 2025

Soustanovitelj Wikipedie Jimmy Wales leta 2006, v času, ko se je še zdelo, da je internet prostor svobode.
© Profimedia
Wikipedia je eden od zadnjih še stoječih stebrov tega, kar naj bi medmrežje bilo – odprt, skupen in svoboden prostor znanja –, a se je z leti izjalovilo zaradi korporativnih interesov, nadzora in algoritmov, ki namesto radovednosti spodbujajo potrošnjo in nadzor. A tudi ta ogrožena vrsta, eden od zadnjih živih fosilov zlate dobe svetovnega spleta, ni varna pred agresorji, ki bijejo tako imenovani kulturni boj.
Na fronto proti namišljenemu ideološkemu sovražniku se je najprej odpravil teksaški senator Ted Cruz. Maryani Iskander, izvršni direktorici fundacije Wikipedia, je poslal razjarjeno pismo, v katerem izraža skrb, da je Wikipedia levičarsko pristranska. V nos mu je šlo predvsem, da medijski hiši MSNBC in CNN navaja kot »na splošno zanesljiva vira«, Fox News pa označuje kot »na splošno nezanesljiv vir političnih in znanstvenih vsebin«.
Kot v izjavi za portal Ars Technica pravi Jacob Rogers, odvetnik fundacije Wikimedia, »veliko tega, kar je zapisano v pismu, temelji na nesporazumih«. Ted Cruz se med drugim razburja zaradi »finančne podpore levičarskih organizacij, ki prispevajo k vsebini Wikipedie,« kar je še ena izmišljotina. Kot je poudaril Rogers, se »Wikipedia financira predvsem z majhnimi prispevki uporabnikov, prav tako donatorji nimajo nobenega vpliva na vsebino«. Dodal je, da Cruza »skrbi nekaj, kar v resnici sploh ne obstaja«. Podobno nerazumevanje pesti podjetnika Davida Sacksa, ki v Trumpovi administraciji opravlja vlogo koordinatorja za umetno inteligenco. Prepričan je, da je Wikipedia »brezupno pristranska« in da jo »vzdržuje vojska levičarskih aktivistov«.
Ta namišljena pristranskost je na žulj seveda stopila tudi Elonu Musku, ki se zdaj v značilno infantilnem slogu pritožuje, da je Wikipedia preveč »woke«, in jo zato že lep čas slabšalno imenuje »Wokepedia«. Pred nedavnim je napovedal tudi alternativno različico spletne enciklopedije in jo nerodno poimenoval po svojem jezikovnem modelu Groku. Obljublja, da bo Grokipedia tako kot Grok »maksimalno usmerjena v iskanje resnice«. A naj opozorimo, da je meja med politično nekorektnostjo in spodbujanjem sovražnega govora pri Groku izredno tanka: po poletni posodobitvi tega jezikovnega modela, ki jo je Musk promoviral kot »znatno izboljšavo«, je robotek začel pisati izrazito antisemitske izjave in izkazovati naklonjenost Adolfu Hitlerju.
Skratka, ameriški konservativci več kot očitno ne razumejo, kako Wikipedia deluje – da gre torej za sistem kolektivnega urednikovanja in skupnostnih leksikografskih prizadevanj. Kot je te dni v intervjuju za časnik The New York Times povedal njen soustanovitelj Jimmy Wales, je »Wikipedia skupnost prijaznih geekov, ne pa kakšna skrivna organizacija«. In dodal: »Je odprtokodni projekt. Je decentralizirana, ureja jo na tisoče prostovoljnih urednikov. Jaz ne vodim Wikipedie — ona vodi mene.«