TV komentar / »Dajte nehat’«

Res je grozno, kaj vse si dovoli Aleš Primc. Še bolj je grozno, koliko prostora mu pri tem dodelijo nekateri mediji. V mislih imamo seveda POP TV in oddajo 24ur zvečer. Če že to storijo, bi pričakovali vsaj, da bi voditelj Edi Pucer znal Primca zaustaviti, kadar govori neumnosti. Mu nasprotovati, kadar izreka laži. Ali pa vsaj dovoliti drugim sogovornikom, da to storijo namesto njega ali dokončajo katero svojo misel. A potem ne bi tako špricalo, potem ne bi bilo dovolj zanimivo! No, za začetek bi voditelj lahko vsaj prebral zakon, o katerem bo vodil pogovor v oddaji.

V petek je na POP TV potekalo soočenje pred referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, na katerega se bodo volivci odpravili 23. novembra. V njem so poleg Primca sodelovali še pobudnik zakona dddr. Andrej Pleterski, zdravnik Matija Cevc, po poročanju medijev sicer tudi »vitez« slovenske asociacije Suverenega malteškega viteškega reda, ter Tereza Novak, poslanka Gibanja Svoboda in prvopodpisana pod omenjeni zakon.

Pucer je brez pretiranega nasprotovanja Primcu dovolil, da je pravico do dostojne smrti, ki jo zakon prinaša najhuje bolnim, najmanj petnajstkrat označil za »zastrupitev«. Niti ni oporekal zlonamernim namigovanjem Cevca, da bi lahko prišlo do številnih zlorab, saj naj bi bile te tam, kjer takšne zakone že poznajo, zelo pogoste, zakon pa bi lahko privedel celo, kot je dejal, do trgovanja z organi. Kar je trditev, ki je bila v javni razpravi o zakonu že večkrat ovržena.

Na POP TV so očitno posvojili tudi argument nasprotnikov zakona, da v državah, kjer imajo podobne zakone, v Belgiji, Kanadi in na Nizozemskem, število prosilcev pomoči strmo narašča. V ta namen so pripravili celo poseben grafikon, s katerim so hoteli dokazati argument nasprotnikov. Pleterski je nanj hotel odgovoriti, saj ga je seveda slišal že večkrat. Gre namreč za to, da imajo v teh državah uzakonjeno tudi možnost evtanazije, se pravi možnost, da smrtonosno učinkovito pacientu vnese druga oseba. Te možnosti pa slovenski zakon ne prinaša, saj si jo bo moral pacient vnesti sam. Primerjava zato res ni umestna. To bi bilo mogoče narediti kvečjemu z Avstrijo, kjer imajo podobno ureditev, tam pa bi bil grafikon precej drugačen in bi bilo z njim veliko težje strašiti ljudi.

A voditelj Pleterskemu kar ni in ni dopustil, da bi to razložil. Najprej mu je besedo odvzel, da je Primc lahko svoje trosil še nekaj minut več. Ko je Pleterski spet poskusil razložiti, za kaj gre, ga je ustavil, saj da je čas za oglase in vremensko prognozo. In tudi v tretje ga je ves čas prekinjal, tako da niti najpozornejši poslušalci niso mogli zares slišati pojasnila. Celo poslanki, ki po navadi zelo izbira besede in je precej zadržana, je, ko je poslušala Primčevo natolcevanje, dvakrat pridušeno ušlo – »o moj bog« in »dajte nehat’«. Gledalci so si doma med stiskanjem daljinca najbrž mislili podobno. A ne samo zaradi Aleša Primca, temveč tudi zaradi Pucerja.