Kultura / Cena resnice

Se še spomnite afere o nezakonitem prisluškovanju, največjega škandala v zgodovini (britanskih) medijev? Če je odgovor nikalen, naj vam osvežimo spomin: leta 2011 je razkritje sistematičnega prisluškovanja, ki so ga izvajali novinarji tabloida News of the World, pretreslo svetovno javnost. Izkazalo se je, da so novinarji tega časopisa – v lasti medijskega mogotca Ruperta Murdocha – v iskanju »ekskluzivnih« zgodb dolga leta nezakonito vdirali v telefonske predale slavnih osebnosti, politikov, članov kraljeve družine in celo svojcev žrtev kaznivih dejanj ter vojakov, umrlih v Iraku in Afganistanu.

Kaplja čez rob je bila, ko je prišlo na dan, da so prisluškovali tudi glasovni pošti izginule trinajstletne Milly Dowler. Pozneje se je izkazalo, da je bila deklica takrat že mrtva. Umorjena. To razkritje je sprožilo val ogorčenja, ki ga britanska javnost, ki se je bila dokončno prisiljena soočiti z razsežnostjo moralnega propada britanskega tabloidnega tiska, ni pomnila že desetletja. V hipu so začele padati glave: odgovorni uredniki, med njimi nekdanji urednik News of the World Andy Coulson, kasneje nič manj kot svetovalec britanskega premiera Davida Camerona, ter številni v vodstvu policije so se znašli v preiskavi. Rupert Murdoch je priznal krivdo, se javno opravičil in ukinil News of the World, nekoč najbolje prodajani britanski nedeljski časopis.

Izkazalo se je, da je pokvarjen celoten sistem. Afera je sprožila Levesonovo preiskavo, ki je razkrila sistematično povezanost medijev, politike in policije. Z vsako novo pričo, z vsakim dokumentom in novim razkritjem je postajalo bolj jasno, da ni šlo le za posamezne prestopke novinarjev, temveč za celotno kulturo medijskega zlorabljanja moči, v kateri je bila prodaja naslovnic pomembnejša od življenja ljudi.

Sliši se prav filmsko, mar ne? Zato najbrž ne preseneča, da je zgodba končno dobila svojo ekranizacijo, in sicer v obliki nove britanske nadaljevanke The Hack. Ta ima sedem delov in med drugim nosi tudi podpis scenarista Jacka Thorna, soavtorja ene najbolj kritiško hvaljenih in nagrajenih serij letošnjega leta, Adolescence.

Ni šlo le za posamezne prestopnike, temveč za sistem zlorabljanja moči, v katerem je bila prodaja naslovnic pomembnejša od življenja ljudi.

Nadaljevanka, ki je na ogled na pretočnih platformah ITVX in Stan, se osredotoča na novinarja časnika The Guardian Nicka Daviesa – tistega človeka, ki je neumorno raziskoval nezakonito prisluškovanje in razkrival sistematične kršitve zasebnosti tisočev ljudi; njegovo dolgoletno, mučno delo je vključevalo zbiranje dokazov, soočanje z grožnjami, pravnimi ovirami in pritiskom močnega medijskega imperija, vse z namenom, da bi resnico spravil na dan. V njegove čevlje je stopil ljubljenec britanskega občinstva, igralec David Tennant, verjetno najbolj znan kot nekdanji Doctor Who, ki vlogi neuničljivega in nekoliko ekscentričnega novinarja vnese ravno pravo mero prepričljive intenzivnosti. Pri tem ga dobro podpira Toby Jones, še ena britanska igralska legenda, v vlogi Alana Rusbridgerja, tedanjega urednika časnika The Guardian, ki je moral ekipo voditi skozi morje pritiskov, groženj, negotovosti ter etičnih dilem.

Vzporedno spremljamo še zgodbo detektiva Davida Cooka (igra ga odlični Robert Carlyle), ki raziskuje umor zasebnega detektiva Daniela Morgana iz leta 1987, čigar poslovni partner Jonathan Rees (tudi sam obtožen, a oproščen umora) se je leta kasneje znašel v središču obtožb o nezakonitem prisluškovanju. Serija ni popolna – ti dve niti se dobršen del nadaljevanke prepletata tako neprepričljivo, da (tudi po samem tonu) pravzaprav delujeta kot dve ločeni seriji, prepad pa povečajo še vprašljive odločitve, kot je denimo ta, da lik novinarja Nicka Daviesa s prebijanjem četrte stene kar naprej neposredno nagovarja nas, gledalce.

Če smo že omenili serijo Adolescence, s katero si The Hack deli pisca, je v primerjavi z njo veliko manj subtilna, bolj dramatična, intenzivna, raztreščena. A kljub temu ji, tudi s pomočjo izjemne igralske zasedbe, uspe uloviti niti in jih povezati v smiselno celoto, predvsem pa ji ne zmanjka energije, da bi nas ves čas držala v vpetosti in občutenju pritiskov in tveganja v tem viharnem boju za pravico in resnico. Predvsem pa The Hack ne predstavlja zgolj zgodbe o škandalu, temveč lekcijo o etiki, pogumu in ceni resnice, ki je aktualna tudi danes, ko medijski mogotci, politika in kapital še vedno krojijo, kaj bo prišlo v javnost, ter s tem prinaša dragocen vpogled v temne zakulisne mehanizme medijskega sveta.