V središču / »Čeprav Romi živijo v getu, so vendarle del širše družbe«

S predsednico Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto Branko Bukovec, ki že vse življenje dela z deprivilegiranimi manjšinami, smo se v torek dopoldan sestali v prostorih društva v središču Novega mesta. Ko smo vstopili, smo v čakalnici opazili tudi srednješolca s šopkom rožnatih vrtnic. Izkazalo se je, da gre za ukrajinskega begunca, ki je gospe Branki z manjšo zamudo prišel voščit za rojstni dan in se ji zahvalit za vse, kar so v njenem društvu storili za uspešno vključitev njegove družine v slovensko družbo. V društvu sicer dobršen del svojih aktivnosti izvajajo v romski manjšini. Naša sogovornica pojasnjuje, kako delo poteka, kakšni so izzivi ter kakšni rezultati. In zakaj je delo, ki ga opravljajo, bistvenega pomena za celotno skupnost.

Kako doživljate tragično realnost, v kateri se je znašel vaš kraj po smrti someščana? 

Vsem je zelo težko, to je res težko obdobje. Obsojamo vsako nasilje. V tem trenutku je zelo težko že samo govoriti o tem. Vsi so prestrašeni, tudi romska skupnost. Mislim, da vsi skupaj nismo bili pripravljeni na take izzive, na take dogodke. Upam, da nam bo sčasoma nekako uspelo nadaljevati delo z otroki v romskih naseljih, saj je to bistvenega pomena za celotno skupnost. Želimo si miru, želimo si nenasilja, želimo si sožitja z vsemi občani. Naša zaveza je nadaljevati to poslanstvo, ljudje so tega vredni in bila bi velika škoda, če zamajemo zaupanje, ki smo si ga pridobili v romski skupnosti.