Prvi teden / Zmaga sindikatov

Ekonomsko-socialni svet je ta teden na izredni seji obravnaval predlog vlade, naj vsi zaposleni prejmejo božičnico v višini polovice minimalne plače (pri čemer jo lahko delodajalci v težavah izplačajo z odlogom), in soglašal z njim. Božičnica ali zimski regres, kot se bo uradno imenovala, naj bi tako postala stalna in zakonsko zagotovljena pravica za vse zaposlene. Znašala bo 639 evrov, izplačana pa bo morala biti najpozneje do 18. decembra 2025.

Ekonomsko-socialni svet je s predlogom vlade soglašal, ker delodajalske strani ni bilo na sestanku. Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček je že pred začetkom seje sporočil, da se je predstavniki delodajalcev ne bodo udeležili, ker naj bi bilo že vse določeno. Dejal je, da vlada njihovih utemeljitev ne želi slišati ali upoštevati, usklajevanje glede božičnice pa naj bi se bilo prelevilo v farso.

Videti je, da jim je odsotnost vseeno škodila. Še pred srečanjem je obstajala možnost, da bi podjetja v težavah izplačala božičnico v višini osmine minimalne plače. Na seji pa je vlada s sindikati oblikovala rešitev, v skladu s katero bo letos veljala posebna izjema. In sicer, da bodo lahko delodajalci, ki si niso izplačali dobička, niso nagradili poslovodstva ali kupovali lastnih delnic, do 18. decembra 2025 izplačali vsaj osmino minimalne božičnice (159,72 evra), preostanek pa do konca marca 2026. V prihodnjih letih bo odlog izplačila božičnice mogoč le, če bo to dogovorjeno v kolektivnih pogodbah.

So torej sindikati v tem boju res zmagali, se je vlada nepristransko postavila na njihovo stran? V zadnjih 20 letih so zmage nizali predvsem delodajalci, ki so – v nogometnem žargonu – v veliki prednosti. Taktika delodajalske strani je bila v zadnjih letih razvrednotenje Ekonomsko-socialnega sveta. Sestanke je zavlačevala, nanje se ni pripravljala, veliko več je dosegla z enostranskimi pritiski na posamezne vlade. To taktiko je uspešno nadaljevala pod vlado Roberta Goloba. Tudi pri pogajanjih o najpomembnejšem dokumentu, tako imenovani mali delavski ustavi, o zakonu o delovnih razmerjih, ki so potekala leta 2022 in 2023, se je delodajalcem ta taktika v resnici obrestovala.

Pogajanja so trajala več kot leto dni tudi zato, ker na začetku ni bilo mogoče sestaviti niti pogajalske skupine, saj delodajalcem ni uspelo ali niso želeli imenovati predstavnikov. Ko so jih, so bila pogajanja znova ustavljena, ker predstavnikov delodajalcev ni bilo na sestanke. Ko so potem le prišli, so uporabili druge zvijače. Niso potrjevali zapisnikov, niso se odzivali na predloge sindikatov, niso pošiljali svojih predlogov, če pa so jih že oblikovali, so z mukotrpnimi postopki zahtevali, da se do njih opredeli bodisi vlada ali posamezna ministrstva. Če se to ni zgodilo, so se pritoževali, da vlada ne spoštuje socialnega dialoga.

S takšno taktiko so bili delodajalci v Sloveniji doslej uspešni. Celo tako zelo, da so kolektivne pogodbe pri nas postale okrasek, člani sindikatov pa ogrožena vrsta. Po podatkih Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) so delodajalci samo od leta 2021 do 2022 odpustili kar 30 sindikalnih zastopnikov. To jim je uspelo tudi pri pogajanjih o mali delavski ustavi – na začetku je koalicija obljubljala 30-urni delovnik, dodatek za sobotno delo in božičnico v višini povprečne plače, kar je uveljavljeno v številnih evropskih državah, nazadnje se je v zakon uspelo uvrstiti le zakonskemu varstvu sindikalnih zaupnikov.

Uzakonitev božičnice v višini polovice minimalne plače zato ni poraz delodajalcev, ampak kompromis. V Avstriji so se zanjo prostovoljno dogovorili delodajalci in delojemalci v kolektivnih pogodbah, v Sloveniji pa jo bomo morali vpisati v zakon in tako podjetja prisiliti, da jo izplačajo. A to se ne bo zgodilo, ker se je vlada postavila na stran delavcev, temveč zaradi siceršnje premoči delodajalske strani.