Teden / Teroristi iz Antife

Prejšnji teden je po treh mesecih delo končala komisija avstrijskega zveznega notranjega ministrstva, ki jo je minister za notranje zadeve Gerhard Karner ustanovil po razburjenju zaradi racije med antifašističnim taborom na Peršmanovi domačiji 27. julija. V slovenskih, pa tudi v avstrijskih medijih je hitro zakrožila glavna od ugotovitev komisije, ki so jo sestavljali pravni in spominski strokovnjaki ter predstavniki slovenske manjšine: policijsko posredovanje je bilo v več pogledih nezakonito in nesorazmerno. A v poročilu, dolgem 89 strani, se skriva še ogromno zanimivih podrobnosti, ki razkrijejo bizarnost in zgrešenost celotnega policijskega postopka.

V deželnem uradu za državno varnost in boj proti ekstremizmu so se že štirinajst dni pred začetkom tabora glede na objave o njem odločili, da ga bodo spremljali. Nato pa je 24. julija vodja urada odšla na načrtovani dopust in njene naloge je prevzel namestnik Gerold Taschek. Taschek je protagonist poročila. Vprašanje je, ali bi se incident sploh zgodil, če v tistem času ne bi bil začasno zasedel vodilnega položaja. Štiriindvajsetega julija sta policijska uradnika s policijske postaje v Velikovcu opravila poizvedbo na lokaciji in tam zaznala tri vozila in štiri osebe, te informacije pa so bile posredovane uradu za državno varnost.

Naslednji dan je policijska postaja v Velikovcu od urada prejela navodilo, naj zavzame »neopazne stacionarne položaje« in naj »zabeleži registrske številke vozil, katerih potniki so očitno v povezavi z ANTIFO«. Gerold Taschek je še isti dan obvestil velikovškega okrajnega glavarja Gerta Klöscha, da obstaja sum upravnih prekrškov zaradi kampiranja in parkiranja v naravi. Okrajni glavar je preveril, ali je bila glede tega vložena kaka pritožba pri pristojnem organu – ni bila. Nato je Taschek vključil še vodjo zveznega urada za zadeve tujcev in azila, ki se je prav tako udeležil akcije.

Dan pred načrtovanim posredovanjem je Taschek udeležencem načrtovane racije poslal izroček, v katerem med drugim piše, da se »pojem „Antifa“ ne nanaša na posamezno organizacijo, temveč na skrajno levičarsko področje delovanja, znano kot “antifašizem“«, ter da »ideološko to temelji na anarhizmu, ki opisuje odpravo vsakršne vladavine ljudi nad ljudmi (zlasti v obliki države). S tem neločljivo povezano je, da se zagovarja nasilje, ki se aktivno uporablja proti nasprotnim političnim skupinam in državnim institucijam.« Tega, da izraza antifašizem in anarhizem ne pomenita istega, Taschek očitno ne ve.

Sedemindvajsetega julija so torej izpeljali racijo, uradno zaradi upravnih kršitev glede kampiranja in parkiranja v naravi, a iz vsega prej napisanega je jasno, da je bila to le pretveza – mladi antifašisti so bili tarča, ker je Gerold Taschek v njih videl nasilne teroriste, ki ogrožajo državo. To je ugotovila tudi komisija na podlagi tega, da se je intervencije udeležilo približno 30 policistov v sedmih vozilih, sodelovala sta tudi pasja enota in helikopter.

Poudarila je sicer, da »intervencija ni bila usmerjena niti proti slovenski narodni skupnosti na Koroškem niti proti spominskemu centru Peršmanove domačije, temveč proti antifašističnemu taboru, ki je bil na splošno dojet kot levičarska ekstremistična organizacija«, a je hkrati vredno premisliti, koliko nekateri Avstrijci na Koroškem, kot je Taschek, enačijo antifašiste in Slovence.

Prve učinke poročila, ki je bilo v Avstriji in Sloveniji deležno veliko pozornosti, so že vidni – dežela Koroška je ovadila okrajnega glavarja Velikovca Gerta Klöscha. Klösch je bil med operacijo odgovoren za spoštovanje deželne zakonodaje, vendar se je umaknil v vlogo opazovalca in ni preprečil kršitev, ki so se med racijo zgodile. Protagonist zgodbe, Gerold Taschek, je bil že pred izidom poročila premeščen na drugo delovno mesto, za zdaj pa še ni v nobenem pravnem postopku.