Teden / Banke se delajo Francoze

Odkar smo v Sloveniji banke prodali tujcem, se njihove storitve dražijo. Lani so se podražile za kar osem odstotkov in ta trend se, kot opozarjajo v Združenju potrošnikov Slovenije (ZPS), nadaljuje tudi letos. Lani so banke podražile 20 storitev, v prvi polovici letošnjega leta pa že več kot 50. To počno zelo premeteno. V zameno za boljše pogoje pri odobritvi posojila rade ponujajo dodatne produkte ali z izumljanjem dodatnih postavk služijo z zaračunavanjem limitov.

Vse to komitenti dobro poznamo. Ker pa so bančne storitve oblika javnih storitev, brez katerih ne moremo, bi morala imeti »bančna inflacija« meje. Banke sicer lahko v neskončnost zvišujejo cene, a v EU morajo od leta 2014 komitentom zagotavljati pravico do osnovnega plačilnega računa. To je račun, katerega najvišjo ceno določa Banka Slovenije in prek katerega morajo banke ponuditi osnovne storitve. V Sloveniji tak račun stane največ 4,9 evra na mesec, vanj pa so vključene vse bančne storitve razen kreditiranja. Kot ugotavljajo v ZPS, banke to storitev občanom praviloma zamolčijo in jim ponujajo dražje, komercialne pakete.

Pri ZPS so ta mesec naredili preskus: anonimno so obiskali osem največjih slovenskih bank in se pozanimali o odprtju računa. Ugotovitve so bile porazne. V nobeni od bank uslužbenci osnovnega računa niso ponudili sami od sebe in tudi po tem, ko so predstavniki ZPS o njem povprašali neposredno, so bili uslužbenci precej nejevoljni. Razen v Banki Intesa Sanpaolo so se, kot so zapisali, počutili obravnavane kot manjvredne. Uslužbenci so bodisi trdili, da je pri njih ta račun samo za brezposelne, bodisi niti niso vedeli, da ga morajo, kot določajo pravila, ponuditi. »Najbolj šokanten je bil odgovor v NLB, kjer zaposlena ni kazala prav veliko veselja do ukvarjanja z nami, bila je nezainteresirana in skorajda neprijazna. Na vprašanje o osnovnem plačilnem računu smo dobili kratek odgovor: Tega pri nas nimamo. In tako smo pogovor zaključili,« so pri ZPS zapisali v poročilu.

Ker so za nadzor nad temi storitvami pristojni v Banki Slovenije, v ZPS od nje zahtevajo, da se opravi nadzorni postopek v bankah, ki izvajajo plačilne storitve za potrošnike, in izpelje izobraževanje zaposlenih v bankah glede vsebine in namena osnovnega plačilnega računa.

Da slovenske banke prikrivajo informacije o cenejših bančnih storitvah, bi sicer moralo biti Banki Slovenije jasno že zdavnaj, saj ima po njenih podatkih v Sloveniji osnovni plačilni račun le slabih 3000 občanov.

Zaradi takšnega odnosa bank so se letos na Hrvaškem odločili za korak naprej. Sabor je sprejel zakon, v skladu s katerim morajo biti določene bančne storitve samodejno brezplačne za vse. Te so: odprtje, vodenje, zaprtje računa, raba spletnega bančništva, vplačevanje in dvig gotovine, dva brezplačna dviga gotovine na bankomatu druge banke … V Sloveniji potrošniki še vedno plačujejo. Lani je bila inflacija 1,9-odstotna, banke pa so od storitev prejele osem odstotkov več sredstev kot leto prej.