Teden / Manj prometa in drv – več zdravja

V znanstveni reviji Nature so bili objavljeni izsledki raziskave kakovosti zraka v Evropi. Raziskovalci, med njimi je bila skupina iz Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici, so dokazali, da je za razumevanje in zmanjšanje vplivov onesnaženja zraka na zdravje prebivalstva nujno meriti tudi »oksidativni potencial« prašnih delcev, ne le njihovo koncentracijo. Oksidativni potencial kaže sposobnost konkretnih prašnih delcev PM 2,5 in PM 10, da v človeškem telesu povzročijo »oksidativni stres«, ključni dejavnik pri razvoju bolezni dihal in srčno-žilnih bolezni. S spremljanjem oksidativnega potenciala bi lahko bistveno izboljšali oceno izpostavljenosti prebivalstva in učinkoviteje usmerjali ukrepe za zmanjšanje izpustov.

In izsledki raziskave? Raziskovalci, ki so analizirali skoraj 11.500 meritev na 43 lokacijah po Evropi, so opazili izrazito prostorsko spremenljivost oksidativnega potenciala: na mestnih območjih ob cestah so bile vrednosti do trikrat višje kot na podeželskih območjih, poleg cestnega prometa pa so se za glavne vire oksidativnega potenciala izkazali delci, nastali pri kurjenju lesa. Da bi povprečne mestne ravni onesnaženja znižali do vrednosti, ki so priporočene s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), bi bilo treba izpuste iz prometa in kurjenja lesa zmanjšati vsaj za 65 odstotkov.

Iz Centra za raziskave atmosfere, ki ga vodi fizik Griša Močnik, so poudarili, da lahko tudi industrijski izpusti veliko prispevajo k oksidativnemu potencialu in k povzročitvi oksidativnega stresa, »ne da bi prav veliko prispevali h koncentracijam delcev«. To so z meritvami dokazali v občini Kanal ob Soči, kjer stoji cementarna-sosežigalnica odpadkov Alpacem, bivši Salonit. »Raziskava postavlja znanstvene temelje za določitev bodočih mejnih vrednosti oksidativnega potenciala in je ključni mejnik pri oblikovanju javnozdravstvene obravnave vplivov onesnaženega zraka,« so zapisali avtorji.

Študija bi morala biti pomembna med drugim za presojo novih projektov v mestih, zlasti v kotlinski gosto poseljeni Ljubljani, ki je na zadnji, julija letos objavljeni lestvici kakovosti zraka Evropske agencije za okolje (EEA) končala v zadnji desetini, na 709. mestu od 761. Kompleks Emonika, ki ga ob novi glavni železniški in avtobusni postaji že gradi madžarska OTP, obljublja tudi »1500 varovanih parkirnih mest«. Ta projekt bo privabljal avtomobile v mestno središče.

Nova prometna strategija Ljubljane poudarja »zelene« projekcije, po katerih je območje postaje z do 15-minutno hojo dostopno 24.600 prebivalcem Ljubljane, z do 15-minutno vožnjo s kolesom pa 94 tisoč prebivalcem. Strategija navaja ankete, po katerih prebivalci »v večini ne podpirajo širitve cest in s tem izboljševanja dostopa do mestnega središča in stanovanjskih sosesk z uporabo motornega prometa«, kot cilj pa določa zmanjšanje deleža osebnih vozil v prometu in povečanje števila potovanj na mestnih avtobusih. Tudi za projekt gradnje največje sežigalnice odpadkov v državi, ki jo na Barju napoveduje župan Zoran Janković, bi bilo treba opraviti neodvisno presojo učinkov na zdravje.