Teden / 8 dni

Tudi v trinajsto ne gre rado …

… ampak je velikokrat dovolj že to, da je šov. Interpelacije zoper vlado oziroma posamezne ministre, nazadnje proti ministru za solidarno prihodnost Simonu Maljevcu, so priložnost za opozicijo, da ustvarja vtis o povezanosti in usklajenosti. Predstavniki SDS, NSi in skupine nepovezanih poslancev so z interpelacijo ponovno opozarjali na nove, domnevno neuresničene obljube oziroma reforme te vlade; konkretno so tokrat ministru Maljevcu očitali nepregledno razpolaganje z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, zavajanje javnosti glede storitev dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike. »Ničesar ni, samo prispevek,« je dejal Janez Cigler Kralj iz NSi. Njegov očitek se je nanašal na to, da država od ljudi pobira denar za dolgotrajno oskrbo, ne more pa zagotoviti, da bi jo upravičenci lahko dejansko prejeli. Maljevac je obtoževalcem odvrnil, da so imeli v preteklosti priložnost urediti področje dolgotrajne oskrbe, pa tega niso storili. Gre za klišejsko taktiko, ki se prenaša od ene vlade do druge. Glede stanovanjskega programa je poudaril, da je ta v pripravi, in zagotovil, da bo tudi finančno podprt, saj da vlada načrtuje stabilno večletno financiranje gradnje stanovanj. Za njegovo razrešitev je glasovalo 29 poslancev, proti pa jih je bilo 41. Interpelacija ministra Maljevca je že trinajsta interpelacija, ki jo je vložila opozicija proti vladi Roberta Goloba. Z nobeno ni uspela, vendar, kot rečeno, važen je šov oziroma vtis za javnost.

Ironija poslavljanja

Petindvajsetega oktobra smo obeležili 34-letnico tako imenovanega dneva suverenosti, ki ga zaznamujemo z obeleženjem spomina na odhod vojakov Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije. Po navajanju predsednice Nataše Pirc Musar nas dan suverenosti opominja, da svoboda in mir »zahtevata spoštovanje resnice, dostojanstva in pravičnosti – temeljnih vrednot, brez katerih ni prave suverenosti«. Premier Robert Golob je zapisal, da danes dneva »suverenosti ne branimo več z orožjem, ampak z znanjem, sodelovanjem in odgovornostjo drug do drugega. Z odgovornostjo do generacij, ki prihajajo za nami.« Zdaj že nekdanji notranji minister Boštjan Poklukar pa je na regijski proslavi v Brežicah odhod vojakov JLA opisal z besedami: »A kljub njihovi nadutosti, ki so jo kazali na zunaj, smo v njihovih očeh videli strah, kaj jim bo prinesla prihodnost. V Sloveniji so svojo vojno dokončno izgubili.« Dva dni kasneje pa je moral oditi tudi sam – kot minister, ne iz Slovenije.

Roboti v pomoč

Bolnišnične lekarne dobivajo robotizirane sisteme, za katere ministrstvo za zdravje zagotavlja, da bodo izboljšali delovanje lekarn in prispevali k večji varnosti bolnikov. Z uvedbo avtomatiziranih sistemov želijo na ministrstvu farmacevte razbremeniti rutinskih nalog, izboljšati natančnost in varnost pri razdeljevanju zdravil ter zagotoviti večjo sledljivost in preglednost zalog. Ministrstvo je na podlagi razpoložljivih sredstev in na predlog strokovne komisije določilo, da bodo robotizirane sisteme dobili Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, UKC Maribor, Splošna bolnišnica (SB) Celje, SB Novo mesto, SB Murska Sobota, Onkološki inštitut Ljubljana, SB dr. Franca Derganca Nova Gorica ter SB Slovenj Gradec.

Podpora diktatorjem namesto zdravnikom

Britanska nevladna zdravstvena organizacija Malaria No More opozarja, da bo zaradi zmanjševanja mednarodne pomoči za boj proti malariji zelo verjetno prišlo do »najsmrtonosnejšega ponovnega izbruha [te bolezni], kar smo jih kdaj videli«. Opozorilo temelji na analizah raziskovalcev, ki so izračunali, da bi bilo po 20-odstotnem zmanjšanju financiranja do leta 2030 dodatnih 33 milijonov primerov okužb in 82 tisoč smrti, BDP držav podsaharske Afrike pa bi se skrčil za 5,14 milijarde dolarjev. Tudi najbogatejše države naj bi zmanjšale financiranje. Poročilo posebej navaja Veliko Britanijo, ki bo po napovedih zmanjšala finančno podporo boju proti malariji za petino, in pa Nemčijo (23-odstotno zmanjšanje). Zdravstveni raziskovalci še opozarjajo, da bi postopno zmanjševanje financiranja lahko privedlo celo do popolnega propada sistema preventivnega nadzora, kar bi do leta 2030 pomenilo 525 milijonov več primerov okužb, skoraj milijon več smrtnih žrtev in pa 83 milijard dolarjev izgube BDP. To bi seveda vodilo tudi v povečan pretok migracij proti severu.

V Bruslju je medtem potekal prvi vrh Evropske unije in Egipta, na katerem sta obe strani podpisali memorandum o soglasju za drugo makrofinančno pomoč Egiptu v vrednosti štiri milijarde evrov v sklopu lani sklenjenega dogovora o strateškem partnerstvu, ki je skupno vreden 7,4 milijarde evrov. Podobne dogovore je EU sklenila že z Libijo, Tunizijo in Mavretanijo, namen teh strateških partnerstev pa je zajezitev prihoda prebežnikov čez Sredozemsko morje. »To je naša ponudba Egiptu in našim drugim južnim sosedom. Združimo moči in sodelujemo kot partnerji,« je izjavila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen vpričo egiptovskega diktatorja Abdela Fataha Al Sisija.