Asta Vrečko / »Kultura v Sloveniji potrebuje še en tak mandat«

Asta Vrečko je vodenje kulturnega ministrstva prevzela leta 2022, kot kaže, pa bo šele druga ministrica, ki bo dočakala tudi konec svojega mandata na tem ministrstvu. Za svoje predhodnike pravi, da je bilo ministrstvo za kulturo zanje "prehodna postaja", sama pa ga je želela narediti slišanega in postaviti ob bok drugim sektorjem.

"Kultura je bila dolgo res zanemarjeno področje in ni imela glasu in moči znotraj politične sfere, Slovenija pa je utemeljena na kulturni emancipaciji," je v intervjuju za MMC RTV Slovenija dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. 

O javnem denarju odločajo neodvisne strokovne komisije

O nedavnem incidentu s Cankarjevo nagrado, ko se je občina Vrhnika odločila umakniti svojo podporo in prostor za podelitev nagrade, je Asta Vrečko za spletni portal javne televizije povedala sledeče: "Vsi izvoljeni predstavniki ljudstva, vključno z župani in lokalno oblastjo, se moramo zavedati, da so ves denar in vsa sredstva, s katerimi razpolaga občina ali država, javna sredstva. Ni dopustno, da bi lahko nekdo, samo zato, ker je trenutno na položaju, samovoljno odločal, kdo bo prejel sredstva na razpisu. To je javni denar, o katerem odločajo neodvisne strokovne komisije. Tudi pri Cankarjevi nagradi ta sredstva niso v lasti župana ali podžupana, ampak so namenjena kulturi. Samovoljne odločitve – nekakšen avtokratski poseg, kdo je nekomu "všeč" ali "ni všeč", čeprav o tem odloča upravni odbor – se mi zdijo popolnoma nesprejemljive. Takšno ravnanje meji na discipliniranje prek javnih sredstev. Vemo, da je lahko cenzura večplastna; ena od oblik je prav odtegnitev financiranja. Žal mi je, da vodstvo občine Vrhnika ne razume Cankarjeve nagrade kot priložnosti in dodane vrednosti občini."

"Kultura ni orodje propagande. Vsakdo se kdaj sreča z mnenji ali kritiko, s katerimi se ne strinja, a živimo v demokraciji in zato je pomembno, da se takšne situacije obravnavajo konstruktivno in se spoštujejo različna mnenja."

Na vprašanje, ali bi morali sprejeti določene sankcije, pa je odgovorila: "Te sankcije so lahko uveljavljene le prek politične odgovornosti; drugače ne gre. Mimogrede, vodstvo občine ali lokalna oblast me v mojem mandatu nikoli ni vprašalo za pomoč pri financiranju nagrade — na ministrstvu vedno poskušamo pomagati vsem, če le lahko. Tu torej ni šlo za vprašanje sredstev, ampak za nerazumevanje vloge kulture in njeno instrumentalizacijo. Kultura ni orodje propagande. Vsakdo se kdaj sreča z mnenji ali kritiko, s katerimi se ne strinja, a živimo v demokraciji in zato je pomembno, da se takšne situacije obravnavajo konstruktivno in se spoštujejo različna mnenja."

Ali mladi res odhajajo?

O tem, da nekateri podatki kažejo, da mladi odhajajo s področja kulture, pa je dejala: "Vsi poklici na področju kulture ne omogočajo zaposlitve v nekem javnem zavodu ali nevladni organizaciji. Status samostojnega kulturnega delavca je zato nujen, saj številni poklici, kot so na primer kipar, slikar in podobni, preprosto ne morejo biti sistemizirana delovna mesta. Po drugi strani poznamo pa tudi problem naročanja izvajanja pri zunanjih izvajalcih, kar se je močno razširilo zlasti po gospodarski krizi in po sprejetju zakona ZUJF, ki je prepovedal nova zaposlovanja v javnem sektorju. Na Ministrstvu za kulturo uvajamo ukrepe proti prekarnosti tako, da dajemo nova delovna mesta javnim zavodom in povečujemo sredstva za nevladne organizacije. A kultura verjetno nikoli ne bo sektor, kjer bi bilo mogoče vse urediti z rednimi zaposlitvami. Sama glede na število vpisov samozaposlenih v razvid ne bi rekla, da je trend v upadanju. Nasprotno, menim, da so ukrepi, ki smo jih uvedli v tem mandatu – ne le spremembe ZUJIK, tudi pravično plačilo, novi razpisi, delovne štipendije in tako naprej – prispevali k temu, da postaja status privlačnejši za mlade in omogoča stabilnejše delo. Pomembna sprememba so tudi plačani bolniški dopusti za trajno odsotnost, ki so po novem možni po 30 zaporednih in ne več samo delovnih dneh. Sama sicer še vedno trdim, da bi morali to obdobje še skrajšati, smo pa naredili pomemben prvi korak v pravo smer."

"Vsi poklici na področju kulture ne omogočajo zaposlitve v nekem javnem zavodu ali nevladni organizaciji. Status samostojnega kulturnega delavca je zato nujen, saj številni poklici, kot so na primer kipar, slikar in podobni, preprosto ne morejo biti sistemizirana delovna mesta."

Določena je bila tudi minimalna urna postavka. "Pokazalo se je, da je minimalna plača tista, ki potiska druge plače navzgor in ki vzpostavlja socialni dialog, nujno potrebno razmerje. Minimalna urna postavka za samostojne delavce v kulturi je tudi v evropskem prostoru pionirski odgovor na vse večjo prekarizacijo delavcev, predvsem mladih. Pomeni točno to, kar za zaposlene pomeni minimalna plača – da nihče ne sme biti plačan manj od dostojne osnove. Zavedati se moramo, da so bili nekateri pred uveljavitvijo zakona plačani bistveno manj. Verjamem, da bo mehanizem enak kot pri minimalni plači. Ni prav, da so pri plačilih tako velike razlike, tako kot tudi ni prav, da posamezniki v kulturi, ki nimajo vpliva ali moči, svoje delo opravljajo brez ustreznega plačila. Takšna praksa je bila v preteklosti prepogosta. To se ne sme dogajati. Za tiste, ki so že zdaj primerno plačani, se plačilo ne bo poslabšalo, poskrbeli pa smo za najranljivejše," je še dejala Asta Vrečko.

Prenove ljubljanske Drame se je zataknila, še vedno ni gradbenega dovoljenja, nastale so težave s sosedi, igralci in preostala ekipa delujejo v najetih prostorih na Litostrojski, kjer imajo slabše pogoje za delo. Tudi stroški za najem so precej visoki. O tem, kdaj se bodo začela gradbena dela in kdaj lahko pričakujemo novo Dramo, je ministrica za kulturo odgovorila, da manjkajo soglasja sosedov, saj je cesta, ki je za Dramo, v solastništvu mesta, ministrstva in pa stanovalcev sosednje hiše. "Da bi se lahko začela gradnja, potrebujemo dovoljenje za služnostno pot, se pravi, da je cesta lahko uporabljena kot dovoz za gradbišče," je pridala.

Kdaj lahko pričakujemo NUK 2?

Podobna situacija je z NUK-om 2. Nekatere napovedi so ga sicer obljubljale naslednje leto, a zdaj vemo, da se to ne bo uresničilo. "Samo investicijo vodi ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, saj je NUK osrednja državna knjižnica v pristojnosti Ministrstva za kulturo, hkrati pa univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani zagotavlja podporo njenemu izobraževalnemu in raziskovalnemu delu. Arheološka dela so zdaj v celoti zaključena, zato se bo, kolikor mi je znano, kmalu začela prenova dela stavbe, kjer je predvidena tudi nočna čitalnica – v prostorih nekdanje galerije Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Investicija se bo nato nadaljevala, gradbeno dovoljenje je že pridobljeno. Tudi na ministrstvu za kulturo aktivno sodelujemo, skupaj z Ministrstvom za visoko šolstvo smo pravkar začeli prenovo druge študijske čitalnice v NUK-u, zato lahko rečem, da zelo dobro medresorsko sodelujemo. Dela leta 2026 zagotovo še ne bodo povsem končana, vendar je to pri tako zahtevnih projektih razumljivo, zlasti v mestnih središčih, kjer so prisotne številne arheološke plasti in se postopki pogosto zavlečejo. S preliminarnimi raziskavami se lahko predvideva, kaj je pod zemljo, a dokler se ne začne z izkopavanji, ne moremo z gotovostjo vedeti. Kljub vsemu pa mislim, da projekt NUK napreduje v pravo smer. Prepričana sem, da bi lahko v naslednjem mandatu NUK II odprl svoja vrata," je prepričana Asta Vrečko.

"V času podnebnih sprememb še vedno nimamo prirodoslovnega muzeja. Potrebujemo tudi veliko glasbeno dvorano. Prav tako bi se bilo treba lotiti celostnega upravljanja državnih spomenikov, pa s tem tempom naprej še okrepiti filmski sektor, pa graditi naprej na medsektorskem povezovanju – od kulture in zdravja do kulture in zelenih politikih."

Na vprašanje, na kaj je v svojem mandatu najbolj ponosn in ali se strinja z besedami predsednika vlade Roberta Goloba, ki je ob nastopu na položaj dejal, da bosta za izvedbo vsega potrebna dva mandata, pa je Vrečko odgovorila: "Najbolj sem zagotovo ponosna na to, da se kultura umešča v središče družbe. Ne bom rekla, da je bilo enostavno, saj je bila kultura dolgo res zanemarjeno področje in ni imela glasu in moči znotraj politične sfere, s tem pa je tudi veljala za prvo žrtev ob rezih in krizah. Eden od mojih ciljev je bil, da se kultura sliši, da se postavi ob bok drugim resorjem in da se zavedamo, da je to javno dobro in da je pomemben samostojni sektor, ki odločilno prispeva k družbenemu razvoju, k solidarni družbi, socialnim pravicam. Pravzaprav je sektor, ki je prav iz vseh vidikov države, tudi, če hočete, iz gospodarskega vidika silno pomemben. Naša država je utemeljena na kulturni emancipaciji."

Kaj potrebuje kultura v Sloveniji?

"Prepričana sem, da kultura v Sloveniji potrebuje še en tak mandat, saj je še veliko treba postoriti, leta zanemarjanja se pač poznajo. V času podnebnih sprememb še vedno nimamo prirodoslovnega muzeja. Potrebujemo tudi veliko glasbeno dvorano. Prav tako bi se bilo treba lotiti celostnega upravljanja državnih spomenikov, pa s tem tempom naprej še okrepiti filmski sektor, pa graditi naprej na medsektorskem povezovanju – od kulture in zdravja do kulture in zelenih politikih. Dela ne bo zmanjkalo, prihajajo časi, ko bodo ta področja ključna tudi za preživetje nas vseh. Seveda pa bi si želela, glede na to, da je naš proračun v tem mandatu zrasel za 20 odstotkov, medtem ko poslušam tuje ministre, kolege, ki govorijo izključno o rezih v kulturo, da bi se ta trend, torej zavedanje vloge in pomena kulture ter javnega, nadaljeval tudi v prihodnosti," je v intervjuju za MMC RTV Slovenija še poudarila Vrečko."