»Da imajo mladoletne Rominje otroke le zaradi otroškega dodatka je stereotip«

Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani in Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije sta več ukrepov iz t.i. Šutarjevega zakona označila za neustavne in za odmik od načel socialne države. Vlado sta pozvala, naj se izogne kolektivnemu kaznovanju, stigmatizaciji in represiji nad najrevnejšimi in najbolj socialno izključenim skupinami.

Vladni predlog, ki bi dovolil možnost izvršbe na denarno socialno pomoč, bo imel po mnenju fakultete in društva slabe posledice za družine, zlasti pa za otroke. "Če bo mogoča izvršba na ta sredstva, bo osnovno preživetje mnogih družin ogroženo, na družbeni ravni pa se bo povečala stopnja tveganja revščine," sta ustanovi utemeljili v odzivu na napoved ostrejših ukrepov, ki naj bi bili zajeti v t.i. Šutarjevem zakonu.

Neizplačilo denarne socialne pomoči storilcem ponavljajočih kaznivih dejanj in prekrškov se organizacijama zdi neustavno. "Še zlasti je ta pravica pomembna, ker večina bivših zapornikov odhaja na prostost brez zagotovljenih sredstev za preživljanje, pogosto tudi brez bivališča, zato se v času po prestani zaporni kazni poveča tveganje za brezdomstvo in revščino, kar tlakuje pot za ponovno storitev kaznivega dejanja," sta zapisali.

"Še zlasti je ta pravica pomembna, ker večina bivših zapornikov odhaja na prostost brez zagotovljenih sredstev za preživljanje, pogosto tudi brez bivališča, zato se v času po prestani zaporni kazni poveča tveganje za brezdomstvo in revščino, kar tlakuje pot za ponovno storitev kaznivega dejanja."

Tretji napovedan ukrep - neizplačilo otroškega dodatka mladoletnim materam - fakulteta za socialno delo in Društvo socialnih delavk in delavcev ocenjujeta za neposredno kršitev členov Konvencije o otrokovih pravicah in slovenske ustave, ki otrokom zagotavljajo posebno varstvo države. "Prepričanje, da imajo mladoletne Rominje otroke le za to, da bi pridobile otroški dodatek, je prežeto s protiromskimi stereotipi," dodajata instituciji in ob tem napovedujeta, da se bo problem mladoletnega materinstva s tem ukrepom povečal in ne zmanjšal.

"Prepričanje, da imajo mladoletne Rominje otroke le za to, da bi pridobile otroški dodatek, je prežeto s protiromskimi stereotipi."

Organizaciji sta izrazili stališče tudi do predloga odvzema otrok kot odziv na kazniva dejanja staršev. Ta ukrep je po njuni presoji kršitev mednarodnih konvencij, človekovih pravic in slovenske zakonodaje. Ob tem opozarjata tudi na redno polno zasedenost razpoložljivih kapacitet za nastanitev odvzetih otrok v kriznih centrih. "Če država otroka odvzame, mu je obvezana zagotoviti boljše, ustreznejše materialne in emocionalne pogoje za odraščanje, kar institucionalizacija teh otrok zagotovo ni," še dodajajo.

Vlado ustanovi pozivata, naj se izogne kolektivnemu kaznovanju, stigmatizaciji in represiji nad najrevnejšimi in najbolj socialno izključenim skupinami ter da naj tragičnega dogodka ne uporabi za krčenje ravni socialne države. Ukrepi, ki nastanejo kot čustveni odzivi na tragične dogodke, so nevarni, nepremišljeni, nezakoniti, protiustavni, ne temeljijo na strokovni presoji ter nasprotujejo temeljnim postulatom pravne in socialne države, sta še dodali.

"Če država otroka odvzame, mu je obvezana zagotoviti boljše, ustreznejše materialne in emocionalne pogoje za odraščanje, kar institucionalizacija teh otrok zagotovo ni."

Ukrepe je vlada napovedala po napadu v Novem mestu, ki je pred tednom dni vodil v smrt 48-letnega Novomeščana. Dejanja je osumljen pripadnik romske skupnosti, kar je še zaostrilo odnose med romskim in neromskim prebivalstvom v tej občini in regiji, od koder že dalj časa prihajajo opozorila o naraščajoči varnostni problematiki.