Nevarna igra / Izstopi iz Istanbulske konvencije

Konec prejšnjega tedna je latvijski parlament (Saeima) podprl izstop Latvije iz Istanbulske konvencije, katere cilj je preprečevanje nasilja nad ženskami. Opozicija, ki jo sestavljajo skrajna in populistična desnica ter proruska stranka, je združila moči s kmečko-zeleno stranko, ki je del vladajoče koalicije. Poslanci, ki so glasovali za izstop iz konvencije, menijo, da ta spodbuja ideologijo spola, ki otroke in ženske ogroža in jih v resnici ne varuje. Vodja skrajno desne stranke Na prvem mestu Latvija (kot Trumpov slogan America First) Ainars Slesers je Latvijce pozval, naj se odločijo med »naravno družino« in »ideologijo spola z več različnimi spoli«.

Predsednik Latvije Edgars Rinkēvičs, ki mora zakon potrditi, ga je zavrnil in poslal parlamentu v ponovno odločanje. Parlament lahko zdaj še enkrat potrdi nespremenjenega z običajno večino – in na tej točki bi ga predsednik moral sprejeti. Latvija bi tako lahko postala prva članica Evropske unije, ki bi izstopila iz konvencije. Turčija je to storila že leta 2021.

Za predsednico vlade Eviko Silina iz desnosredinske stranke narodne enotnosti, ki ne podpira latvijskega izhoda iz konvencije, je bil to velik politični poraz. Latvijski mediji sicer pišejo tudi o tem, da so trenja med koalicijskimi strankami obstajala že prej, na primer zaradi gozdarske zakonodaje, Istanbulska konvencija pa je le način, na katerega se kmečko-zelena stranka maščuje predsednici vlade.

Morebitni izstop Latvije iz Istanbulske konvencije bi bil še toliko bolj problematičen, ker ima Latvija velik problem z nasiljem nad ženskami. Po podatkih Eurostata ima v Evropi najvišjo stopnjo umorov žensk, ki jih storijo družinski člani – 1,15 na 100 tisoč prebivalcev; v Sloveniji je ta odstotek okoli 0,5.

Odzivi na odločitev latvijskega parlamenta iz Bruslja so negativni. Predsednik parlamentarne skupščine sveta Evrope Theodoros Rousopoulos je v izjavi za javnost dejal, da Latvija »z umikom iz prvega in edinega mednarodnega sporazuma, ki nasilje nad ženskami priznava kot kršitev človekovih pravic, pošilja nevarno sporočilo – da je varnost in dostojanstvo žensk mogoče postavljati pod vprašaj ali se o tem pogajati«. Evropska komisija je v odzivu na dogajanje poudarila, da je konvencijo leta 2023 Evropska unija ratificirala tudi kot celota, kar pomeni, da bo na področjih, za katera je pristojna unija, še vedno morala veljati, ker je del evropske zakonodaje.

Tudi v Sloveniji se je že govorilo o izstopu iz Istanbulske konvencije, in sicer leta 2020, ko naj bi takratni poljski pravosodni minister Sloveniji predlagal, da državi – v sodelovanju še s kakšno drugo – skupaj napišeta novo konvencijo in izstopita iz obstoječe, saj ta promovira ideologijo spola. Poljska je takrat res sprožila postopek izstopa, vendar ta zaradi menjave vlade ni bil dokončan. Ideje o izstopu ni podprla niti slovenska vlada, ki jo je leta 2020 vodil Janez Janša, četudi so izstop podpirali nekateri vidni člani SDS. Med njimi Jože Tanko in Branko Grims.