Teden / 8 dni

Trumpova nova osebna mora

Na županskih volitvah v New Yorku je prepričljivo zmagal demokrat Zohran Mamdani, ki pooseblja štiri lastnosti, s katerimi ima ameriški predsednik Donald Trump resne probleme: je socialist, musliman, temnopolt in migrant. Povrh vsega pa je še mlad; ima komaj 34 let in je poln življenjske energije, medtem ko se zdi, da 79-letnega Trumpa poganjata samo še napuh in paranoja. Mamdani je v slovesnem govoru poudaril: »Če obstaja kakršenkoli način, kako prestrašiti despota, je to z razgradnjo samih pogojev, ki so mu omogočili kopičenje moči. Na ta način ne bomo ustavili le Trumpa, ampak tudi naslednjega.« Mamdani napoveduje zvišanje davkov za podjetja in bogate, s čimer bi med drugim financiral zamrznitev najemnin, brezplačne avtobusne prevoze in brezplačno varstvo otrok. Obljublja tudi 200 tisoč novih poceni stanovanj, subvencionirane trgovine z živili in podvojitev minimalne plače na 30 dolarjev na uro. Trump se je na njegovo zmago odzval z zapisom na družbenih omrežjih, s katerih napoveduje začetek vojne New Yorku in Mamdaniju osebno: »In tako se začenja …« Eden od prvih ukrepov, ki jih napoveduje, je zmanjšanje proračunskih sredstev za mesto. Mamdani pa je Trumpu odvrnil: »New York bo ostal mesto priseljencev, mesto, ki so ga zgradili priseljenci, ki ga napajajo priseljenci, od nocoj pa ga tudi vodi priseljenec. Torej me poslušajte, predsednik Trump, ko bom rekel tole: Če želite priti do kateregakoli od nas, boste morali priti skozi vse nas.«

Ravno pravi čas za črno ironijo

Komisija Sveta Evrope proti rasizmu in nestrpnosti je objavila poročilo, ki navaja, da je Slovenija v zadnjih šestih letih napredovala na številnih področjih boja proti diskriminaciji. V tem obdobju smo imeli dve levi in eno desno vlado, tako da bi lahko govorili o izboljšavi na ravni celotne družbe in političnega spektra. Poročilo kot primere dobrih praks navaja krepitev Centra za človekove pravice pri varuhu človekovih pravic, odločitev ustavnega sodišča, ki je leta 2022 razsodilo, da je prepoved posvojitev otrok istospolnih parov neustavna, vzpostavitev strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora in pa sprejetje nacionalnega programa ukrepov za Rome za obdobje 2021–2030, ki vključuje tudi program socialne aktivacije za romske ženske. Čeprav je nacionalni program predviden še za nadaljnjih pet let, se zdi, kot da je že nekje za nami.

Danes so bolj aktualne ideje o napotitvi vojske v romska naselja in odvzemu otroškega dodatka mladoletnim mamicam, če so Rominje.

Kot kritiko Slovenije poročilo izpostavlja porast sovražnega govora v javnem diskurzu, pri čemer opozarja, da je delež kazensko preganjanih zaradi sovražnega govora izjemno nizek. Delegacija ECRI je na obisku v Sloveniji zaznala tudi visoko pojavnost medvrstniškega nasilja homofobnega in rasističnega izvora.

Romi, ki ne hodijo v šole

Po koncu krompirjevih počitnic je bilo v dolenjskih osnovnih šolah pri pouku navzočih bistveno manj romskih otrok. Na Osnovni šoli Bršljin se je po besedah ravnateljice Natalije Globevnik pouka udeležilo zgolj 12 od 71 romskih otrok. Ravnateljica Janja Lesjak z Osnovne šole Frana Metelka v Škocjanu je za STA izjavila: »Če jih je običajno pri pouku prisotnih okoli 90 odstotkov, jih je danes le 30 odstotkov.« Manjšo prisotnost romskih otrok so zaznali tudi na osnovnih šolah Drska in Šentjernej. Razlog za začasni izostanek od pouka je bil bržkone poziv romskim staršem, ki se je razširil po družbenih omrežjih, češ naj ne pošiljajo takoj svojih otrok v šole. Na srečo se je izkazalo, da ni bilo potrebe po preplahu. Prišlo ni namreč do nobenega incidenta, ne na osnovnih in ne na srednjih šolah. Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je na sestanku ravnateljev srednjih šol jugovzhodne Slovenije pozval, naj šole ministrstvu v desetih dneh sporočijo, ali potrebujejo varnostnike, vendar tega za zdaj ni naredila še nobena od njih. Prevladalo je upanje, da se bodo razmere kmalu umirile, kot ga je izrazila tudi ravnateljica Globevnik, »da se lahko začnemo v tej državi ukvarjati še s čim drugim.«

Recimo …

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja na vse večjo prisotnost izgorelosti na delovnih mestih. Ne gorijo ulice, pač pa izgorevajo ljudje. Po podatkih NIJZ je bilo leta 2014 208 primerov izgorelosti, lani pa že 1810, število izgubljenih delovnih dni na ta račun pa je s 4980 leta 2014 poskočilo na kar 96.698 lani. To je dvajsetkrat več izgubljenih delovnih dni samo desetletje kasneje. Izgorelost kljub enormnemu porastu primerov še vedno ni uvrščena med poklicne bolezni. Na ministrstvu za zdravje so za časnik Dnevnik pojasnili, da je to zato, ker naj bi jo bilo težko objektivno dokazati, kar bi nadalje zahtevalo postavitev zelo rigoroznih kriterijev, kdo izpolnjuje pogoje za poklicno bolezen in kdo ne.

Potomci španskih borcev, pozor!

Španija je na podlagi zakona o demokratičnem spominu podelila državljanstvo 170 potomcem pripadnikov Mednarodnih brigad, tako imenovanih španskih borcev, ki so se v času španske državljanske vojne (1936– 1939) borili proti fašističnim silam pod vodstvom generala Francisca Franca. Mednarodnim brigadam se je takrat pridružilo okrog 32 tisoč tujcev, med njimi je bilo tudi 543 Slovencev.