Djelem djelem

Tudi jaz ne morem verjeti, draga Tamara – že trikrat so ga pogreli – saj veš, katerega mrliča – in znova ga pogrevajo. Spet sika iz njega nenehni slovenceljski rasistični strup, znova zbira svojo drhal pred sodišči, pred parlamentom, po lastnih smrdljivih medijih …

Še zdaj ne more preboleti, da so ga takrat, pred kakšnimi sto leti, brcnili iz komunistične partije in tista podplutba v obliki pentagrama ga še danes skeli – le kako naj ga potolažimo? Kaj praviš, ko bo že četrtič pogret, ali bo njegov tolstolični hajli hajlo jager najprej ustrelil mene ali tebe ali kar z rafalom obe hkrati? Ali pa naju bo še živi obesil na novi spomenik nekakšne osamosvojitve s tablo okoli najinih vratov z napisom »Prijateljica ciganov«? In prav se nama bo godilo, ko pa nisva bili o pravem času za dom spremni. Ne, Tamara, naju ne bo nihče pogrel, kar zmrznjeni bova viseli na njihovem božičnem drevesu. Pa saj se spomniš, da so te romske barabe okradle tudi naju – tudi nama je ukradla srce tista grenka melodija ciganske violine.