Teden / Poplavna (ne)varnost

»V Republiki Sloveniji so poplave skupaj z epidemijo nalezljive bolezni opredeljene kot nesreča z najvišjo stopnjo tveganja,« opozarjajo revizorji Računskega sodišča v poročilu, izdanem pred dnevi. Pregledali so ukrepe za zmanjševanje poplavne ogroženosti, ki sta jih od 1. januarja 2017 do 30. junija lani izpeljala ministrstvo za naravne vire ter direkcija za vode, jih ocenili kot »delno učinkovite« in dopisali več priporočil.

Revizorji posebej omenjajo več nedoslednosti pri strateških dokumentih, kar preprečuje spremljanje učinkov ukrepov, čeprav je to seveda ključno. Tako direkcija za vode od leta 2017 posodablja opozorilno karto poplav, ki naj bi bila natančna podlaga za spremljanje razlivnih površin visokih voda. A do marca 2023, ko je bil sprejet veljavni državni načrt za zmanjševanje ogroženosti zaradi poplav 2023–2027, je posodobljena ocena zajemala le polovico države, za drugo polovico je še danes ni, čeprav je bila napovedana do konca leta 2023. V skladu z javnim naročilom, ki ga je direkcija oddala avgusta lani, se dokončanje zdaj obeta konec avgusta 2026.

Revizorje je prav tako zanimalo, kako je ministrstvo v letih 2017– 2024 preverilo, ali poplavna uredba ustrezno varuje pred povečano škodo ter tako dosega svoj cilj – zmanjšanje ogroženosti prebivalcev, gospodarstva in kulturne dediščine. Ugotovili so, da ministrstvo ni nikoli pripravilo temeljite analize, s katero bi ocenilo vplive uredbe, hkrati razpoložljivi podatki o številu prebivalcev in pozidanosti na poplavnih območjih za obdobji 2017–2021 in 2023–2027 zaradi različnih metodologij niso primerljivi. Tako recimo načrt za zmanjševanje poplavne ogroženosti 2017–2021 za območje pomembnega vpliva poplav Trbovlje govori o 4569 ogroženih prebivalcih in 505 ogroženih stavbah, veljavni načrt 2023–2027 pa o 8999 prebivalcih in 1972 stavbah.

V direkciji za vode prav tako ne spremljajo, koliko pobud za gradnjo na poplavnih območjih so zavrnili ali omejili, zgolj opisno zagotavljajo, da zavračajo posege, neskladne s poplavno uredbo. Trdijo, da se najintenzivneje povečuje pozidanost poplavnih območij, kjer je poplavna nevarnost »majhna« in »preostala«, in sicer skoraj dvakrat bolj kot pozidanost območij, kjer je nevarnost »srednja« in »velika«, kot največji »problem« pa omenjajo nepozidana stavbna zemljišča, ki so po novih podatkih na poplavnih območjih, prej pa so bila opredeljena kot primerna za gradnjo.

Revizija je pri direkciji pokazala velike zaostanke pri postopkih, v obravnavanem obdobju je od vseh zadev, ki jih rešuje, v roku rešila le 15,6 odstotka zadev, povezanih s pogoji gradnje, in 19,9 odstotka zadev s področja prostorskega načrtovanja. V direkciji zagotavljajo, da kljub zamudam »praviloma ne prihaja do tega, da bi stranka izkoristila počasnost direkcije in izvedla poseg na poplavnem območju,« ter da stranka »večinoma počaka na odgovor direkcije oziroma to upravna enota kontaktira pred izdajo gradbenega dovoljenja«. A podatkov o tem ni, revizorji pa priporočajo prevetritev in racionalizacijo postopkov.