Teden / Drage knjige

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je univerzo in ministrstvo za visoko šolstvo pozvala k zagotovitvi digitalizacije vsega obveznega študijskega gradiva na vseh fakultetah. Predlagala jima je, »naj oblikujeta skupno delovno skupino za pripravo akcijskega načrta za digitalizacijo študijskega gradiva, s katerim bodo določeni konkretni koraki, časovnica, viri financiranja in sistem spremljanja napredka«.

Poziv je spodbudila anketa, ki jo je v študijskem letu 2023/24 opravila študentska organizacija. Kot so pokazale ugotovitve, si 95 odstotkov študentov želi, da bi bilo obvezno študijsko gradivo na voljo v elektronski obliki. Kar dve tretjini študentov pa sta povedali, da za obvezno študijsko gradivo nista pripravljeni plačevati. Ugotovili so še, da 90 odstotkov študentov redno uporablja ali računalnik ali tablico, niti eden ni odgovoril, da pri študiju tehnologije ne uporablja. Digitalna dostopnost gradiva bi bila lahko boljša, le slabih 60 odstotkov študentov meni, da je digitalna dostopnost obveznih učnih vsebin na njihovih fakultetah zadostna.

Študentska organizacija poudarja, da je brezplačni dostop do digitaliziranega gradiva stvar enakega dostopa do znanja, saj bi se z njim znižali stroški študija. »Stroški obveznega gradiva pogosto pomenijo znaten delež letnega finančnega bremena, številni študenti pa so prisiljeni opravljati študentsko delo zgolj zato, da si lahko priskrbijo potrebno literaturo. Raziskava Resorja za študijsko problematiko pri Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani o neupravičenih stroških kaže, da kar 68 odstotkov študentov med študijem plačuje stroške, ki jih dojemajo kot neupravičene, med njimi pa so omenjeni ravno stroški učbenikov. Če bi bile osnovne študijske vsebine na voljo v digitalni obliki, bi bil študij finančno manj obremenjujoč in bolj osredotočen na kakovost učenja.«

V študentski organizaciji ugotavljajo tudi, da so razmere na posameznih fakultetah neprimerljive, nekatere imajo že zdaj tako rekoč vso obvezno literaturo digitalizirano in brezplačno dostopno, druge je nimajo skoraj nič. Primer manj uspešne članice ljubljanske univerze je Pravna fakulteta, katere študenti morajo v prvem letniku za obvezno literaturo odšteti približno 350 evrov, vsako naslednje leto (študij prava traja pet let) pa še okoli 200 evrov. Skupni strošek samo za nujno potrebno gradivo je torej več kot 1000 evrov.

Stvar postane še spornejša, ko pomislimo, da so v nekaterih primeri prav profesorji, ki učijo posamezen predmet, avtorji obveznega gradiva zanj. Spet je tu dober primer Pravna fakulteta, kjer so tako rekoč vse učbenike napisali profesorji, ki predmet učijo, oziroma njihovi predhodniki. S tega vidika je jasno, zakaj nekatere fakultete nočejo digitalizirati in ponuditi gradiva študentom zastonj – to je v nasprotju s finančnimi interesi profesorjev.