Teden / 8 dni

Lopate v roke

Glede na to, koliko je v državi nasprotovanja različnim gradbenim posegom v prostor in naravo, bi človek pomislil, da bo država skočila v zrak od veselja, ko ljudje enkrat za spremembo zahtevajo gradnjo nečesa. Pa to ni tako. Prebivalci Komende pri Kamniku so s protestom opozorili vlado, naj pospeši gradnjo zadrževalnika na Tunjščici, ki je ključen ukrep za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Poplave so že večkrat prizadele Komendo, nazadnje leta 2023, ko je bilo poplavljenih kar 800 hiš in objektov, ena oseba pa je umrla. Že po poplavah leta 2007 so ob gradnji industrijske cone v dolino Tunjščice začeli voziti odvečni material za suhi zadrževalnik, ki bi spuščal samo toliko vode, kolikor jo struge lahko prenesejo, vendar se do danes glede same gradnje zadrževalnika ni zgodilo nič. Direkcija za vode je sicer končno le objavila predviden terminski načrt za njegovo gradnjo. Do junija 2027 naj bi pripravili dokumentacijo, pridobili zemljišča in gradbeno dovoljenje, graditi pa naj bi začeli oktobra 2027 in dela končali marca 2029. »Želimo, da je zadrževalnik narejen leta 2026, ker gre za enostaven objekt. To ni jedrska elektrarna, da bi jo delali toliko let,« je komentiral Miro Reven, predstavnik civilne iniciative iz Komende.

Oglobljene note

Glede na ponovni razrast sovražnega govora in nedavno poročilo Komisije Sveta Evrope proti rasizmu in nestrpnosti, ki opozarja, da je delež kazensko preganjanih zaradi sovražnega govora v Sloveniji izjemno nizek, bi pričakovali, da se bo vlada še odločneje postavila po robu javnim oblikam ksenofobije. Namesto tega so z notranjega ministrstva poslali v zakonodajni postopek novi predlog zakona o varstvu javnega reda in miru, ki predvideva še višje globe za vse, ki z igranjem glasbil sosedom motijo počitek. Časnik Večer je nedavno poročal o upokojenki, ki je zaradi igranja klavirja sredi dneva prejela globo v višini 104 evre, o znani glasbeni družini, ki se je zaradi intervencij policije odselila drugam, in pa o devetletni deklici, ki je prav tako prejela opozorilo. So ti glasbeniki resnično tako velik problem v času, ko nekateri drugi ljudje javno in glasno pozivajo k oboroževanju in streljanju?

Imamo radi čakalne vrste?

Najlažje je uperiti prst v vlado, predvsem ko stvari ne delujejo, vendar je treba za razumevanje kompleksnih družbenih problemov na stvari pogledati karseda celostno. Razmere v zdravstvu so resda žgoče, kar se odraža tudi v dolgih čakalnih dobah, vendar k temu veliko pripomore tudi izjemno visoko število obiskov pri zdravnikih. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je bilo v Sloveniji leta 2024 na primarni zdravstveni ravni opravljenih skupno 17.611.448 stikov s pacienti oziroma osem stikov na prebivalca. V specialistični ambulantni dejavnosti pa je bilo medtem opravljenih 5.805.441 stikov oziroma trije stiki na prebivalca. Povprečni prebivalec Slovenije je bil tako lani obravnavan kar enajstkrat.

Še je prostor na zatožni klopi

Štirje policisti, Gregor Sukovič, Peter Kovač, Rok Jerman in Vojko Mlakar, obtoženi nevestnega dela med varovanjem protestov 5. oktobra 2021, niso priznali krivde na predobravnavnem naroku na ljubljanskem okrajnem sodišču. Specializirano državno tožilstvo jim očita, da so delovali neskladno z nalogami in pooblastili policije. Sukovič naj bi kot komandir ljubljanskega oddelka posebne policijske enote policistom ukazal, naj uporabijo bombomete zoper množico, ki pa ni huje niti množično kršila javnega reda. Kovač, Jerman in Mlakar naj bi nato brez predhodnega opozorila, da bodo uporabili plinska sredstva, in ne da bi se prepričali, ali so izpolnjeni pogoji za izpolnitev ukaza, v park ter na ploščad Kongresnega trga izstrelili najmanj deset plinskih nabojev s kemičnim solzivcem. Začetek glavne obravnave zoper četverico policistov bo 23. januarja. Še vedno pa ostaja vprašanje, ali bosta kdaj na odgovornost poklicana tudi tedanji notranji minister Aleš Hojs in Janšev državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič, ki sta bila v času omenjenega protesta v prostorih operativnega štaba generalne policijske uprave, ki je usmerjal delo policistov.

Ogledalce na steni, povej …

Italijanski novinar Gabriele Nunziati je glavni tiskovni predstavnici evropske komisije Pauli Pinho zastavil vprašanje: »Večkrat ste ponovili, da bi Rusija morala plačati obnovo Ukrajine. Verjamete, da bi Izrael moral plačati obnovo Gaze, ker je uničil skoraj celo njeno civilno infrastrukturo?« Paula Pinho je odgovorila: »To je zanimivo vprašanje, na katero v tej fazi nimam komentarja.« Nekaj dni kasneje je Nunziati prejel odpoved z medijske agencije Nova, s katere so potrdili, da so ga odpustili zaradi vprašanja o Gazi, in dodali, da Nunziati ne razume razlike med Rusijo in Izraelom. Celoten primer, začenši s pavšalnim odgovorom Paule Pinho, kaže na to, da Evropska unija ne razume lastnih dvojnih standardov – glede na režim medijske cenzure, ki vlada v prenekateri članici, da o nasilni represiji nad propalestinskimi protestniki ne govorimo.