Matjaž Han / »Nihče ni načrtoval, da bo božičnica obvezna«

Večine ukrepov, ki se tičejo gospodarstva, niso pripravili na gospodarskem ministrstvu, je v intervjuju za MMC RTV Slovenija poudaril Matjaž Han. Minister za gospodarstvo je na vprašanje, ali gospodarsko politiko v resnici vodijo drugje, odgovoril: "Ni tako preprosto. Gospodarska politika je prepletena zgodba. Dejstvo pa je, da si slovensko gospodarstvo predstavlja, da bi bilo z nižjimi davki, konkurenčno cenovno politiko pri energetiki, hitrejšim umeščanjem v prostor, drugačno delovnopravno zakonodajo bolj konkurenčno. Prav ste ugotovili: nič od tega ni na našem ministrstvu. Mi dobimo to zakonodajo v medresorsko usklajevanje. S svojimi predlogi poskušamo delati v dobro gospodarstva. Končno sprejeti predlogi se pa seveda lahko razlikujejo od naših in potem pride do nejevolje v gospodarstvu. Jaz sem seveda minister za gospodarstvo, sem Socialni demokrat – to namenoma poudarjam – in ne želim voditi ministrstva po ideološki plati, ker se mi to zdi zelo nevarno. Vedno se bom boril za delavske pravice. Vem pa, da če želimo imeti socialno državo, potrebujemo tudi močno gospodarstvo."

"Gospodarska politika je prepletena zgodba. Dejstvo pa je, da si slovensko gospodarstvo predstavlja, da bi bilo z nižjimi davki, konkurenčno cenovno politiko pri energetiki, hitrejšim umeščanjem v prostor, drugačno delovnopravno zakonodajo bolj konkurenčno."

Aktualna kamna spotike pri delodajalcih sta obvezna božičnica in način, kako so se sprejele spremembe pri normirancih."Osebno absolutno podpiram božičnico, da ljudje dobijo ta sredstva, ki so oproščena vseh prispevkov. A če bi mene vprašali, bi to potezo sprejemal prej, tako da se lahko gospodarstvo ustrezno pripravi. Trenutno dejstvo je, da moramo božičnico do 18. decembra izpeljati. Strinjam se, da se pogleda politike in gospodarstva tukaj lahko razlikujeta. Glede normirancev pa ... Že dolgo govorim, da se je znižanje s 120.000 evrov na 60.000 evrov izkazalo kot ne najbolj modra poteza. Vedno sem zagovarjal, da se moramo vrniti na 120.000 evrov. To smo zdaj naredili. Če je politika sprejela odločitev in če vidiš, da zakon ali odlok v življenju ne funkcionira, ne gre v pravo smer, ni nobene težave. Rečeš, odločitev je takrat bila mogoče s te perspektive dobra, ampak v življenju ta zadeva ne deluje, treba jo je spremeniti. Politika je takšna, da je treba nekatere stvari spreminjati. Če vidimo, da ne gredo v pravo smer, trmariti pri nekaterih odločitvah nima nobenega smisla. Moja naloga in naloga politike je, da sprejemaš odločitve, ki so v korist države."

Kaj ga najbolj moti pri Evropski komisiji?

"Nihče ni načrtoval: da bo božičnica obvezna, in to dva meseca pred izplačilom. To je dejstvo. Zdaj, ko je odločitev sprejeta, jo je treba izpeljati. V vladi Marjana Šarca, kjer smo bili Socialni demokrati del koalicije, smo zelo intenzivno zagovarjali neobdavčen regres, ki danes daje prave rezultate. Tudi tukaj gre ideja v pravo smer, problem je časovna dimenzija, kar vidimo pri sprejemanju v državnem zboru. Ljudje to pričakujejo. Vlada in parlament morata to izpeljati," je še poudaril Han.

"Osebno absolutno podpiram božičnico, da ljudje dobijo ta sredstva, ki so oproščena vseh prispevkov. A če bi mene vprašali, bi to potezo sprejemal prej, tako da se lahko gospodarstvo ustrezno pripravi."

O tem, kaj je  kot gospodarski minister v tem mandatu postorili za strukturno krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, pa je Han povedal: "Jaz nisem eden tistih politikov, ki bo govoril, kaj sem jaz naredil in kako prejšnje vlade niso nič naredile. Ker ta država se vendarle 30 let – hvala bogu – vrti in tudi v preteklosti so bili kar kakšni dobri rezultati. Zmeraj sem pohvalil in vedno bom pohvalil delo nekdanjih ministrov, nekdanjih vlad. Kar je bilo dobro storjenega, je treba pohvaliti, ker se nobena stvar, nobena država ne začne z vsakokratnimi volitvami. Kar se tiče konkurenčnosti gospodarstva smo na ministrstvu – skupaj z drugimi ministri – vendarle naredili nekatere ukrepe. Na primer, na področju energetike smo s subvencioniranjem električne energije obdržali konkurenčnost gospodarstva. Pri poplavah – vem, da to ni bilo sistemsko – je naše ministrstvo prvo začelo izplačevati sredstva za gospodarstvo, dva meseca po poplavah, in gospodarstvu dalo neko upanje v tistih časih. Kar nekaj stvari smo poskušali poenostaviti. Dejstvo pa je, da smo vezani na Evropsko unijo in njene direktive. Mene najbolj moti, da je Evropska komisija v zadnjih desetih letih ubila evropsko konkurenčnost ..."

"Jaz nisem eden tistih politikov, ki bo govoril, kaj sem jaz naredil in kako prejšnje vlade niso nič naredile. Ker ta država se vendarle 30 let – hvala bogu – vrti in tudi v preteklosti so bili kar kakšni dobri rezultati. Zmeraj sem pohvalil in vedno bom pohvalil delo nekdanjih ministrov, nekdanjih vlad. Kar je bilo dobro storjenega, je treba pohvaliti, ker se nobena stvar, nobena država ne začne z vsakokratnimi volitvami."

O spremembah zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, pa je Han poudaril: ".Od leta 2023 se trudimo zakon spraviti v življenje. Mogoče imamo na različnih ministrstvih nekoliko različne poglede o delovanju tega zakona. Vemo, da je za konkurenčnost potreben dobro plačan kader – ne bom rekel 'delovna sila'. Vemo tudi, da je danes zelo težko dobiti kakovosten kader zaradi demografije in drugih težav in vse države se trudijo, da so privlačne. Mi želimo s spremembo zakona doseči, da bodo gospodarstveniki lahko nagrajevali zaposlene iz dobička, da bodo imeli možnost izplačati del dobička v obliki denarja ali z družbenim dogovorom ali z delnicami. Tako bi lahko bolje nagradili ta najbolj propulziven kader, kajti na tem delu imamo zagotovo previsoko obdavčitev plač. Zavedam pa se, da je nerealno obljubljati, da bomo nekatere zadeve zniževali, ker je veliko prispevkov vezanih na socialne transferje, na socialo in na zdravstveno blagajno. Zato je naš predlog zelo dober, saj bi gospodarstvo z dobički nagradilo zaposlene. Upam, da nam bo to še uspelo. Usklajujemo se z ministrstvom za finance, s katerim nismo popolnoma usklajeni, smo pa na drugi strani popolnoma usklajeni s sindikati in delodajalci. Če bi vsak zakon v tej državi usklajevali na tak način, kot smo ga mi, potem ne bi bilo odhodov iz Ekonomsko-socialnega sveta."

Delavske pravice nekoč in danes

O tem, da bo zaradi zmanjšanja davčne obremenitve plač, država dobila manj denarja, pa je Han dejal: "To je absolutno kompleksno vprašanje. Strinjam pa se z vami. Prvič: javni sistemi morajo funkcionirati. Drugič: država mora imeti ravno toliko denarja, da lahko financira javni sistem. Tretjič: dobro je, da imajo ljudje za svoje življenje več v žepu. Iskreno moram povedati: danes, ko sem na mestu ministra, je moj pogled drugačen, kot ko sem sedel na mestu poslanca ali župana ali občinskega svetnika. Tudi moj pogled na proračun je drugačen. Vidim, kje bi lahko pipice še malo zaprli. Vidim pa tudi, kje bi lahko pipice še malo odprli. Za to moraš seveda imeti neko večino. Da lahko spreminjaš nekatere stvari v javnem sistemu, moraš imeti moč. Jaz sem velik zagovornik javnega šolstva in javnega zdravstva. Ampak ta dva morata delovati. Mi pa imamo šolstvo, kjer nam manjka veliko učiteljev. Mi imamo ta trenutek javno zdravstvo z vsemi reformami, pravi rezultati pa še niso vidni. Politika nima drugega kot stvari spreminjati z zakonodajo. Druga možnost je, kot ste me prej vprašali, dohodninska lestvica. Ta dohodninska lestvica pomeni, da bo država res dobila manj, ampak bodo pa ljudje imeli več. Mislim, da res lahko pridemo do takšnega dogovora. Je pa to težko spreminjati pred volitvami. Ideje politikov so pet mesecev po volitvah drugačne, kot so en mesec pred volitvami in mesec po volitvah."

"Nekdo se je pred sto leti za delavske pravice boril na drugačen način, kot se moramo zanje boriti danes. V politiki je treba sprejemati odločitve, ki ljudem pomagajo h kakovostnejšemu in boljšemu življenju," je še poudaril Han.