Pamflet / Bernard Nežmah: Prvorazredna pravica

V 7. stoletju pr.n. št. je v Atenah vladal Drakon, ki je bil moderni reformator, saj je ustne zakone in krvno maščevanja zamenjal z napisanimi zakoni. A ti so bili tako kruti, da se je v zgodovino zapisal s pojmom drakonske mere. Ker je že za krajo zeljne glave izrekal smrtno obsodbo, so ga nekoč vprašali, če to ni le prehuda kazen v primerjavi s sodbo morilcu, ki ga je prav tako spravil v Hadovo deželo. To je res, je odvrnil, ampak kaj ko za uboj nimam hujše kazni.

Doslej nerešljiv problem desetine in stotine malih kraj, ki so jih nekaznovano vršili nekateri izmed Romov na Dolenjskem, bi Drakonov čas z lahkoto rešil. Slovenska vlada resda ni sledila črki njegovih zakonov, je pa na horuk sprejela obširen zakon, ki naj bi v deželo spet vpeljal vladavino prava. A pri tem ekspresnem zakonu bije v oči primerjava: skoraj enako časa kot za sprejetje tega zakona je bilo potrebno, da so v Novem mestu odstavili oz. se je samoodstopil šef tamkajšnje policije. Interna policijska preiskava ukrepanja ob tragični smrti državljana Šutarja je razkrila vrsto nepravilnosti v policijskih postopkih usodnega dne. Osrednji mediji, ki so izkazali veliko mero preiskovanja, so ob rafalnem streljanju v naselju Žabjak takoj po protestni manifestaciji v Novem mestu vrtali, zakaj je policija izvedla hišne preiskave šele teden po dogodku. Izkazalo se je, da ni bilo odgovorno tožilstvo, ker to ni zavlačevalo z odredbo za preiskavo, saj da so jo policisti dobili dva dni po incidentu, na isti dan, ko so jo vložili. Sama policija je namreč zaprosila za tako oddaljeni datum preiskave, ki se je zgodil teden po rafalnem streljanju. In lokalni policijski vrh je prinesel spretno razlago, češ, da je zapoznela policijska akcija »uspavala« storilce in tako so v preiskovanih hišah našli brzostrelko in še nekaj drugega orožja. OK, sprejmimo, da je bila taktika plodonosna, toda zakaj policisti niso že takoj po streljanju stopili z zahtevo do tožilstva, ampak so se za to odločili šele dva dni kasneje? Dva dni so torej tuhtali, ali naj preganjajo kaznivo dejanje ali ne? Šlamastika, ki bi morala odnesti policijskega šefa že prvi dan, a vlada oz. resorno ministrstvo je za njegovo odstavitev porabila skoraj toliko časa kot za pripravo kompleksnega Šutarjevega zakona.

Da bi državni organi že poprej lahko rešili problem sistematičnega neplačevanja denarnih kazni in dolgov, je demonstrirala naenkrat prebujena Finančna uprava (FURS), ki je v nekaj dneh zasegla neplačnikom iz romskih naselij že devet avtomobilov. Ko so predstavniki Romov potem prišli pred teve kamere, je reč delovala kot burleska, češ, saj sploh nismo vedeli, da imamo dolgove, kako naj se vozimo poslej v službe? Evropska komisija je ob novem zakonu takoj izrazila skrb, kaj če gre za protiromske ukrepe. Ali je zaplemba FURSA romskim davčnim neplačnikom zaradi nekaj tisočakov evrov res diskriminatorna? Desetletje nazaj so časopise polnili članki o dolgovih podjetij sinov ljubljanskega župana Jankovića, ki pa niso šteli tisočake, ampak desetine milijonov.

Kako je takrat postopal FURS, da bi državni blagajni in drugim upnikom povrnili 29 milijonov? Preprosto, dolg so jim odpisali. Je pa vlada nedavno sprejela drakonski zakon, po katerem lastnike psov, kateri po mestnih parkih letajo prosto naokoli, namesto da bi bili pripeti na povodcih, zdaj kaznujejo z globo od 600 do 1.200 evrov. Ni kaj, zakaj bi mala ščeneta s svojim tekanjem vznemirjala meščane, da bi morali gledati pasji živžav križem kražem naokoli? A te dni je prišla druga nadloga v podobi snega in zmrzali. Tudi tu so določene kazni: 40 evrov za lastnike avtomobilov, ki so brez primerne opreme, in 500 za one, ki pri tem povzročilo prometno nesrečo ali povzročijo zastoje na cestah. Petnajstkrat višjo kazen so aktualni slovenski drakoni določili za lastnika malega psiča, ki skače prost naokoli, kot za lastnika zimi neprimernega avtomobila. Še huje, šofer, ki obtiči v snegu na cesti in zaustavi promet, s čimer prizadene stotine drugih voznikov, je kaznovan blažje kot lastnica spuščenega maltežana v Tivoliju.

Slabše od ljudi so jo odnesli mestni gozdovi v Ljubljani. Doživeli so goloseke na Grajskem in Šišenskem hribu, na Golovcu in Rožniku. Skupina »Urbani gozd« zoper poseke vseskozi protestira, piše protestna pisma in dokazuje, kje vse je sečnja nezakonita, zdaj opozarja na člen uredbe, ki predvideva 40 odstotno sečnjo v prihodnjem desetletju. Prav te dni je imela kongres stranka Vesna, ki se za volitve združuje z Levico pod idejo skrbi za zelo okolje. Ali videvamo njene protagoniste, ki podpirajo civilna združenja pri nasprotovanju okoljskih rabot mestnih oblasti? Nak, njena koordinatorka spi na starih lovorikah: pred desetletjem je organizirala akciji »Očistimo Slovenijo«, zdaj so akcijo čiščenja prevzeli drugi; ukrajinski begunci so tako skupinsko čistili ljubljanski Botanični vrt.

Čez kakšen dan se bo dogodil referendum o pomoči pri samomoru. Zakon, ki to opredeljuje, je natančen: odločujočim zdravnikom, ki bodo potrjevali vloge za odrešitev življenja zaradi neznosnih bolečin, določa časovno kratke roke, v katerih morajo prinesti svojo odločitev. Še več, preti jim s strogimi kazenskimi sankcijami v primeri zamude časovnic. Izmed vseh zdravniških nalog bo privilegirana asistenca pri samomoru. V kakšnem roku morajo pacientu, ki potrebuje zamenjavo kolka, operacijo na srcu ali pa ultrazvočni pregled, izvesti poseg, zakon ne določa, kaj šele, da bi predvidel kazen za zamudo. Če si opešal, da ne moreš več skrbeti zase, in bi rad v dom onemoglih, ni zakona, ki bi določil, da moraš biti sprejet v enem mesecu. Zakon postavlja pot v smrt kot prvorazredno pravico.