Žive meje / N'toko: Potovanje na desno
Prej ko se bomo otresli utvare, da lahko fašizem, neoliberalizem in militarizem premagamo z občasnim sprehodom do volilnih skrinjic, prej bomo zares o čem odločali
Deloma je zgodba vsake sredinske vlade zgodba o njenem potovanju na desno. Že dobro desetletje komentatorji pišemo iste kolumne o levoliberalnih rešiteljih pred Janšo, ki po volitvah v imenu »boja proti Janši« prelomijo večino zavez, dokler dokončno ne klecnejo pred neizogibno vrnitvijo samega Janše. In ob vsaki ponovitvi scenarija se obnašamo začudeno, kot da smo film videli prvič … »Le kaj se je zgodilo? Naslednjič moramo pa res izbrati boljšega kandidata!« Politika antijanšizma ima pri tem podobno težavo kot hollywoodske filmske franšize, ki se predolgo vlečejo – ob vsaki ponovitvi je težje ustvariti pristno navdušenje, zgodbe so vse bolj plehke in predvidljive, junaki so vsakič bolj klavrni. Po Jankoviću, Cerarju in Šarcu je postalo že nemogoče zagovarjati idejo, da je naše multivesolje sredinskih rešiteljev dejansko alternativa Janši … Če kaj, so ti pri donosnih projektih z njim vedno sodelovali, zanj pripravljali zakonodajni teren, zanj slabili civilnodružbene nasprotnike in mu na koncu tudi pomagali na oblast.