+ + + +
Eden najbolj kultnih intelektualcev zadnjega desetletja je najnovejše delo podnaslovil – Kratka zgodovina informacijskih mrež od kamene dobe do umetne inteligence.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
+ + + +
Podnaslov je dvakrat zavajajoč: ne le da več kot 400 strani dolgi knjigi ne moremo reči kratka, ampak tudi v sami vsebini ni predstavljen večtisočletni razvoj informacijskih mrež. Avtor eklektično preskakuje s teme na temo, tam, kjer bi pričakovali poglobitve, nas pričakajo poenostavitve, vmes pa z lahkoto izpusti stoletja in še kako celino za povrhu.
Ampak tekst je navzlic temu privlačen, Harari zvestega bralca nagrajuje z mnoštvom smiselnih primerjav – iz zgodovinopisja in politike ter celo naravoslovja. Vse, kar zapiše, je korektno predstavljeno in zgledno argumentirano. Njegova konstantna drža pa pretanjena kritika verovanj v high-tech informacijske mreže, da z obiljem informacij vodijo do resnice, da sedanje evidentne zmote presežemo s še več podatki. Zelo vešče izpelje napovedano povezavo med nezamisljivim, ko UI anticipira v nastanku prvih držav, ki se formirajo prek sposobnosti ustvarjanja zgodb. In nadvse nazorno poudari vrsto nevarnosti, ki jih prinaša razmah UI, a tu se iz zgodovinarja prelevi v napovedovalca prihodnosti.
Najmočnejši del je nazorna predstavitev različnih konceptov, denimo korektivnih mehanizmov, ki ločujejo demokratične vladavine od avtoritarnih, s tem da vladam onemogočajo nadzor nad celotno družbo; obstoj vzporednih informacijskih kanalov in človekove pravice do zasebnosti ustvarja namreč kraje, v katerih se poraja vednost, da se oblasti tudi motijo in delajo napake.
Knjiga, katere najboljši del so detajli.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi