Teden / Subvencionirani alkoholizem v Sloveniji 

Konzumpcija alkoholnih pijač je v Sloveniji huda težava. Ministrstvo za zdravje redno ugotavlja, da je »stopnja fizične dostopnosti alkohola sorazmerno visoka, v kulturnem smislu ’ob vsaki priložnosti’ in lokacijsko – gosta mreža prodajaln, dostopnost na bencinskih servisih, dostopnost v domačem okolju in podobno«.

Slovenija se po deležu prebivalcev, starih 15 let ali več, ki se vsaj enkrat na mesec opijejo, uvršča visoko nad evropsko povprečje, na sedmo mesto med 45 evropskimi državami. Alkohol je pri nas celo prvi vzrok smrti med mladimi, skupaj pa je z njim povezanih okoli tisoč smrti na leto, kar nas spet uvršča v zgornji del lestvice EU. Škoda, ki je s tem povezana, je ogromna. Samo neposredni zdravstveni stroški sanacije alkoholnih težav in stroški prometnih nezgod ter z alkoholom povezanih kaznivih dejanj znašajo več kot 228 milijonov evrov na leto – brez upoštevanja posredne škode.

In kot vse kaže, se težava še krepi. Prejšnji mesec je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) objavil podatke o lanski porabi alkohola v Sloveniji. Ugotovitev – v zadnjem letu se je poraba povečala za več kot sedem odstotkov. »Prebivalci Slovenije smo leta 2024 največ alkohola popili z vinom, in sicer 4,6 litra čistega alkohola, s pivom (4,3 litra čistega alkohola) ter z žganimi pijačami (1,5 litra čistega alkohola).« V primerjavi s preteklim letom se je skupna poraba čistega alkohola, tako ugotavlja NIJZ, povečala predvsem zaradi večje porabe vina.

Zato se ministrstvo za zdravje srdito bori proti tej težavi, drugo ministrstvo, to je ministrstvo za finance, pa alkoholiziranost spodbuja. Kljub več spremembam trošarinske politike, recimo za male pivovarje, ali spremembi DDV na sladke pijače vlada doslej ni zmogla spremeniti odnosa do vina. Čeprav se v imenu boja proti alkoholnim zlorabam trošarine na alkoholne pijače iz leta v leto zvišujejo, največja težava, to je vino, ostaja izvzeta. Vino je pri nas še naprej opredeljeno kot hrana in ne kot alkoholna pijača.

Kako obsežno je financiranje porabe vina, razkriva poročilo ministrstva za finance o davčnih odpustkih v letu 2023. Pri trošarinah, ugotavljajo na ministrstvu, je odpustek – oziroma državna subvencija – največji prav pri vinu. Subvencija pitja vina je leta 2023 znašala kar 108 milijonov evrov in je v enem letu, predvsem zaradi povečane konzumpcije, zrasla za 23 odstotkov. Ali kot priznavajo na finančnem ministrstvu: »Če davčni izdatek pri vinu primerjamo z obračunano trošarino od alkoholnih pijač v letu 2023 (120 milijonov evrov), lahko ocenimo, da zaradi ničelnega zneska trošarine na vino skoraj polovica porabe alkohola in alkoholnih pijač ni obdavčena s trošarino.«

Toda uradno je v Sloveniji vse na svojem mestu. Pitja alkohola država ne spodbuja in v vladi si načeloma »medresorsko in v sodelovanju z nevladnimi organizacijami prizadevamo za manjšo porabo alkohola, zlasti med mladimi. Pri tem upoštevamo načelo sprejemanja ukrepov, ki temeljijo na dokazano učinkovitih poteh za omejevanje pitja alkohola.« Vse to preberemo na vladnih spletnih straneh, posvečenih boju proti alkoholu. Pa na zdravje!