Teden / Desnica proti okolju

Prejšnji teden je evropski parlament izglasoval spremembo svežnja zakonov Omnibus 1. Glavni direktivi, vključeni v ta sveženj, sta direktiva o poročanju podjetij o trajnosti in direktiva o skrbnem pregledu poslovanja. Prva od podjetij z več kot 250 zaposlenimi zahteva, da poročajo o trajnostnem ravnanju pri poslovanju. Po spremembi zahteva to le še od podjetij s 1750 in več zaposlenimi, s čimer je izključenih več kot 90 odstotkov evropskih podjetij. Druga direktiva od podjetij zahteva, da sistematično vrednotijo ravnanje svojih neposrednih in posrednih dobaviteljev po celotni dobavni verigi. Če odkrijejo slabe delovne razmere ali negativen vpliv na okolje, morajo sodelovanje prekiniti. Po novem poglobljeno vrednotenje partnerjev ni več obvezno, presoja vplivov pa se izvaja le vsakih pet let namesto vsako leto.

Pri tem glasovanju je desnosredinska skupina EPP prvič po desetletjih prekinila neformalni dogovor sredinskih strank o sodelovanju s skrajno desnico. Predstavnik levosredinske skupine S & D, nemški poslanec René Repasi, je potezo celo primerjal s politično sliko Nemčije leta 1933, ko so konservativne stranke vstopile v vlado z nacistično NSDAP. »EPP se že dolgo spogleduje s skrajno desnimi skupinami, od začetka tega mandata pa je to vse očitneje. Prvič je to mejo konkretno prestopila pri nezavezujoči resoluciji o razmerah v Venezueli, drugič pri resoluciji o (poskusu) revizije zgodovine medvojnega in povojnega obdobja v Sloveniji. Tokrat prvič ni spoštovala tako imenovanega sanitarnega kordona – torej dogovora sredinskih, proevropskih političnih skupin o izključitvi ekstremističnih skupin pri oblikovanju stališč parlamenta – pri obravnavi zakonodajnega predloga,« pojasnjuje evropska poslanka Irena Joveva.

Sprememba Omnibusa 1 je hud udarec v boju proti podnebnim spremembam in v boju za delavske pravice. »Obveznosti gospodarskih družb pri varovanju podnebja bi se lahko občutno zmanjšale. Po predlogu sveta bi se na primer črtale obveznosti gospodarskih družb, da izvajajo podnebne načrte, ki bi zagotovili skladnost s pariškim sporazumom in z načrtom za dosego ogljične nevtralnosti EU do leta 2050, po predlogu parlamenta pa bi črtali celo obveznost sprejemanja takšnih načrtov. To bi pomenilo velik skok nazaj pri odgovornosti korporacij za ukrepanje za omilitev podnebnih sprememb,« dodaja Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja.

Dejanski vplivi Omnibusa 1 niso popolnoma jasni, saj evropska komisija pri pripravi predloga ni opravila analize njegovih učinkov. To je v nasprotju z njenimi lastnimi pravili, zaradi česar se proti njej že vodi postopek pred evropskim ombudsmanom.

Sprememba Omnibusa 1 ima torej trojni pomen. Prvič, to je ogromen korak nazaj pri prizadevanjih za varstvo okolja. Drugič, verjetno je to znak nadaljnjega sodelovanja skrajno desnih skupin in desnosredinskih skupin v evropskem parlamentu. Tretjič, to pomeni zmago interesov zasebnega kapitala.