Teden / 8 dni

Iz leta v leto …

Močni nalivi so tokrat prizadeli Goriška brda, kjer je nastala znatna materialna škoda zaradi desetin podorov, plazov in odtrganih cest. Dva plazova sta začasno prekinila pot do Kožbanskega kota, kjer živi 150 ljudi, od katerih je 35 šoloobveznih otrok. Še preden je cesta postala prometno prevozna, so se tja prebili pripadniki civilne zaščite. »Na poti je res ogromen plaz, takih razsežnosti stroka še ni videla,« je komentiral poveljnik briške civilne zaščite Andrej Colja. Sanacija ceste bo predvidoma trajala do konca tedna, poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan pa je opozoril, da se plazovi, udori in vsadi zaradi razmočene zemljine še lahko sprožijo, in prebivalce pozval, naj bodo pozorni na morebitne spremembe, kot so razpoke v tleh, ter o njih nemudoma obvestijo civilno zaščito. V Goriških brdih od države pričakujejo logistično in denarno pomoč, saj reševanje in sanacija krepko presegata zmožnosti briške občine.

Trump

Zvezno prizivno sodišče v Atlanti je v torek zavrnilo tožbo predsednika ZDA Donalda Trumpa proti televiziji CNN zaradi poročanja o predsedniških volitvah leta 2020, ko je televizija njegove trditve o ukradenih volitvah označila za laž. Trump sicer redno vlaga tožbe proti medijem ali z njimi grozi, vendar ponavadi tudi izgubi. Dobil je tožbo proti televiziji CBS, a le zato, ker so lastniki potrebovali odobritev zveznih regulatorjev za prevzem in so privolili v poravnavo. Vložil je tudi tožbo proti časopisu Wall Street Journal, s tožbo pa grozi tudi britanskemu BBC-ju.

Nismo še tam

Enajstega decembra se izteka rok za prilagoditev objektov v javni rabi invalidom, vendar je minister za delo Luka Mesec napovedal, da predlog novele zakona o izenačevanju možnosti invalidov predvideva prestavitev tega roka za dve leti. Omenjeni predlog natančneje določa izvedbo prilagoditev, ki se lahko opravijo z gradbenimi in tehničnimi napravami, zvočnimi in svetlobnimi indikatorji, pisnimi informacijami in z drugimi ustreznimi tehničnimi prilagoditvami. To mora biti izvedeno tako, da so obstoječi objekti v javni rabi za invalide prilagojeni vsaj toliko, da so invalidom dostopne vse storitve, ki se izvajajo v objektu v javni rabi. Vendar vse to obenem pomeni, da te storitve marsikje ne bodo na voljo še lep čas. »V predlogu nastavljamo ukrepe, s katerimi bi v naslednjih dveh letih poskušali doseči cilje, ki do zdaj niso bili v celoti doseženi,« je oznanil Mesec.

Ratalo nam je!

Ni majhna stvar, da se neka mala Slovenija pojavi v velikih tujih medijih, vendar nam je spet uspelo. Britanski časnik The Guardian je objavil, in to na vidnem mestu pri vrhu spletne strani, novico z naslovom: »Novi slovenski zakon celotno romsko manjšino obravnava ’kot varnostno grožnjo’«.

Trgovina z ljudmi

Sektor za prednostno odzivanje, ki deluje pod okriljem inšpektorata za delo, je na območju Dolenjske izvedel inšpekcijski nadzor glede ravnanja s tujimi sezonskimi delavci v kmetijstvu in ponovno ugotovil hude kršitve zakona. V enem primeru so inšpektorji obravnavali tujce iz Nepala, ki so opravljali delo na podlagi dovoljenja za sezonsko delo, izdanega za tri mesece, in v poročilu navedli: »Sezonsko delo so opravljali za naročnika le približno 14 dni, po prenehanju potreb naročnika pa so bili več kot mesec dni brez dela in sredstev za preživljanje ali vrnitev v domovino, brez zagotovljene prehrane, nastanjeni v starejši nestanovanjski stavbi na odročni lokaciji, brez informacij o svojih pravicah …« Iz inšpektorata dodajajo, da v primerih zaposlitve ali opravljanja dela tujcev iz Nepala pogosto naletijo na sporno prakso. Ta ’sporna praksa’ pa ne pomeni zgolj izkoriščanja sistema pri najemanju tujih delavcev za sezonsko delo, temveč sega že na polje nezakonite trgovine z ljudmi. Inšpektorat je tako preverjal še razloge za sum, da je bil vstop tujcev v Slovenijo na podlagi dovoljenja za sezonsko delo le ena od vmesnih postaj pri trgovini z ljudmi, zaradi česar je inšpektorat »tudi naznanil sum storitve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po 113. členu kazenskega zakonika«.

Slepo zagledani v brezno

Dve obsežni, mednarodni znanstveni poročili, predstavljeni ob začetku svetovne podnebne konference COP30 v brazilskem Belemu, navajata, da je svet še vedno na poti do katastrofalnega dviga temperature za 2,6 stopinje Celzija (glede na povprečno svetovno temperaturo pred industrijsko dobo) do konca stoletja. Enak dvig temperature je bil napovedan lani. Svet še vedno vsako leto dosega rekordno porabo fosilnih goriv. »Porast za 2,6 stopinje Celzija pomeni globalno katastrofo. To konkretno pomeni konec kmetijstva po vsej Evropi, sušo in uničujoče monsune v Aziji in Afriki, smrtonosno vročino in vlago,« je pojasnil Bill Hare, izvršni direktor okoljske organizacije Climate Analytics s sedežem v Berlinu. Tako vroč svet bo verjetno sprožil velike prelomnice, ki bi povzročile propad ključne cirkulacije Atlantskega oceana, izgubo koralnih grebenov, dolgoročno propadanje ledenikov in preobrazbo amazonskega deževnega gozda v savano.