Naslovna tema / Fantje spet v vojsko

»Uvedli bomo obvezno vojaško usposabljanje«, napoveduje stranka SDS Janeza Janše v programu, ki so ga sprejeli na kongresu stranke v Ormožu konec maja letos. Napoved doslej ni pretirano odmevala, a to soboto je prišla še ena iz Hotela Slovenija v Portorožu: Demokrati Anžeta Logarja v programu, ki so ga sprejeli na sobotnem kongresu, prav tako med svojimi glavnimi točkami napovedujejo uvedbo obveznega naborništva za fante in punce, v vojski ali policiji.

Obvezno služenje vojaškega roka smo v Sloveniji opustili leta 2003. Šestnajstega oktobra 2003 je vojašnice po Sloveniji zapustila zadnja, aprila 2003 vpoklicana generacija mladih. Odpuščeni so bili po šestih mesecih, to je mesec dni predčasno, s posebnim odlokom takratnega predsednika države Janeza Drnovška. S tem je bilo v Sloveniji po dvanajstih letih izvajanja in skoraj 92.000 vpoklicanih fantih dokončno ukinjeno obvezno služenje vojaškega roka, prešli smo na poklicno vojsko.

Ukinitev so pospešili, bližale so se namreč volitve. Po zakonu, ki ga je parlament sprejel septembra 2002 s 55 glasovi »za« in nobenim proti (za je glasoval tudi Janez Janša), bi se napotitve v vojsko končale junija 2004, vendar pa sta že septembra 2003 takratni premier Tone Rop in obrambni minister Anton

Grizold oznanila, da je konec in da okrog 300 fantov, ki bi služenje začeli oktobra 2003, ne bo vpoklicanih. Pospešitvi pa so zagotovo botrovali rastoče nezadovoljstvo in stiske fantov, ki jim je v 2002 dokončno postalo jasno, da bodo sedem mesecev morali odslužiti med zadnjimi. Slovenska tiskovna agencija je poročala, da julija 2002 dvanajst nabornikov ob sprejemu v ptujsko in mariborsko vojašnico ni hotelo sprejeti osebne vojaške oborožitve, oktobra je v vojašnici v Ilirski Bistrici več dni gladovno stavkal 26-letni nabornik D. M. To je naredil, ker si, kot je dejal, »ne more privoščiti, da bi bil v vojski«, saj bi sedemmesečna odsotnost lahko povzročila njegov »finančni zlom«.

Obvezno služenje vojaškega roka smo v Sloveniji opustili leta 2003. Šestnajstega oktobra 2003 je vojašnice po Sloveniji zapustila zadnja, aprila 2003 vpoklicana generacija mladih.

To je bil le en primer rastočega zavračanja služenja vojske. Že po letu 1996 je namreč močno raslo število fantov, ki jim je bilo služenje očitno breme, ki so se mu želeli iz različnih razlogov izogniti: med letoma 1991 in 1996 je bilo skupaj vloženih 1729 vlog za ugovor vesti in civilno služenje, zgolj leta 1997 jih je bilo vloženih 1038, leta 2001 pa že 3250. Delež odobrenih vlog se je sicer večal – leta 1997 so odobrili četrtino ali 265 vlog, leta 2001 pa že polovico ali 1593 vlog, vendar pa še vedno vsaj polovica fantov z vlogo ni uspela in je morala v vojsko pod prisilo. Ugovor vesti je sicer pri nas ustavna pravica, ustava v 123. členu državi nalaga, da državljanom, ki »zaradi svojih religioznih, filozofskih ali humanitarnih nazorov niso pripravljeni sodelovati pri opravljanju vojaških obveznosti«, omogoči, da na drug način sodelujejo pri obrambi države. V praksi je država zatrjevane nazore seveda preverjala, moral jih je, kot določa zakon, potrjevati »splošni način življenja in ravnanja nabornika«, kjer pa je bilo veliko konfliktov. O (ne)priljubljenosti vojske med mladimi pred dvema desetletjema je zgovoren tale podatek: če bi leta 2001 odobrili vseh 3250 vlog, bi vojaščino zunaj vojske služilo več fantov (3250) kot v vojski sami (1793).

Jeseni 2003 so ukinitev naborništva pozdravili v podmladkih SDS in NSi, marca 2003 sta v enodnevni akciji celo zbrala 6571 podpisov za takojšnjo profesionalizacijo Slovenske vojske.

Politiki si danes spet prizadevajo dobiti mlade v vojašnice in jih uriti za svoje vojne, in sicer po vsem svetu – tudi pri nas. Oživljanje naborništva je namreč del širšega trenda nove militarizacije Evrope, to je začetka obsežnih vlaganj v oboroževanje, ki je bil zagnan zlasti z vrnitvijo Donalda Trumpa na čelo ZDA. Že 20. decembra lani, mesec dni pred začetkom njegovega mandata, je vplivni liberalni Financial Times napovedal: »Trump želi, da Evropa doseže petodstotni cilj za obrambne izdatke Nata.« Šest mesecev kasneje so voditelji članic Nata to zahtevo formalizirali na vrhu v Haagu: zavezali so se, da bodo obrambne izdatke z dveh dvignili na pet odstotkov BDP na leto do leta 2035, kar so v deklaraciji utemeljili z eno konkretizirano grožnjo, »dolgoročno grožnjo, ki jo Rusija pomeni evroatlantski varnosti«. Izrael, ki je v času deklaracije aktivno izvajal genocid, ni niti omenjen. »Vprašajmo se, kdaj se je Evropa začela ponovno oboroževati. Je bilo to po februarju 2022 (ruska invazija na Ukrajino, op. a.)? Leta 2023? Ne, začelo se je po januarju letos, ko je Trump postal predsednik ZDA,« je v pogovoru, ki ga je prejšnji teden v Ljubljani organiziral Mirovni inštitut, opozorila obramboslovka dr. Jovana Juvan s Fakultete za družbene vede, in izpostavila, da je retorika vojaške grožnje, zlasti ruske, povsem prevladala in zasenčila osredotočenost na druge grožnje, od kibernetskih do podnebnega zloma.

Oživljanje naborništva je del širšega trenda nove militarizacije Evrope, to je začetka obsežnih vlaganj v oboroževanje, ki je bil zagnan zlasti z vrnitvijo Donalda Trumpa na čelo ZDA.

A tako zagnane množične investicije v orožje z javnim denarjem in prestrukturiranje dela evropske industrije iz civilne, na primer avtomobilske, v vojaško odpirajo nov problem: če bodo vse vojske povečevale oborožitev, kdo jo bo upravljal? Pritisk k naborništvu je tako le nova posledica v zagnanem ciklu militarizacije. Evropskim državam, ki naborništvo imajo (Avstrija, Ciper, Danska, Estonija, Finska, Grčija, Latvija, Litva, Švedska), se tako zdaj že pridružuje Hrvaška. Z letom 2026 uvaja obvezno dvomesečno vojaško usposabljanje za moške, za ženske, ki v tekočem letu dopolnijo 19 let, je služenje prostovoljno, v času služenja pa bodo dobili 1100 evrov neto mesečne plače.

Naborništvo je zadnje mesece povzročalo trenja v nemški koaliciji, konservativna krščanska CDU kanclerja Friedricha Merza je vztrajala, da je za popolnitev zahtev Nata (povečanje število vojakov s 182.000 na vsaj 260.000 do leta 2035) nujno uvesti obvezno služenje, socialnodemokratska SDP, iz katere je obrambni minister Boris Pistorius, pa je zagovarjala ohranitev prostovoljnega služenja. Zedinili so se prejšnji četrtek: v parlament gre hibridni predlog, ki temelji na prostovoljni službi moških in žensk, obvezno mobilizacijo (zgolj) fantov pa predvideva le, če prostovoljcev ne bo dovolj. Vsi 18-letni fantje, začenši z letniki 2008 (na leto okrog 300.000), bodo morali izpolniti vprašalnik o pripravljenosti služiti, ki ga bodo dobili prek QR-kode, in opraviti zdravstveni pregled. Morebitni obvezni vpoklic bo moral vsakič odobriti parlament, lahko bo vpoklicana cela generacija ali pa le del fantov, določen z žrebom. Tega sicer uporabljajo tudi Danci, že v zgodnjih 70. letih pa so ta način uporabljali tudi Američani za potrebe vietnamske vojne. A jedro novega nemškega načrta bo vabljenje prostovoljcev v vojsko z ugodnostmi, kot je mesečna plača 2600 evrov bruto (v grobem 1750 evrov neto). »Zlasti nordijske države so pokazale, da načelo prostovoljne službe v kombinaciji z ugodnostmi deluje,« vztraja Pistorius.

Vladni kompromis v Nemčiji razburja zlasti prizadete – mlade. Za 5. december so po več mestih napovedani protesti in šolske stavke, tudi z geslom Gegen wehrpflicht (Proti naborništvu). Deutsche Welle je citiral Konferenco deželnih dijaških predstavništev BSK, v kateri pozivajo, naj se zakonu o vojaški službi pridruži kampanja za izobraževanje in duševno zdravje mladih, za katero naj se nameni javni denar: »Ni niti najmanjšega znaka, da je država pripravljena prevzeti odgovornost za nas.« Mlade naj bi podpirali številni sindikati ter mirovne in okoljske organizacije, o »stanju« aktualnih voditeljev Evrope pa vse pove izjava nemškega kanclerja Merza 14. maja letos v Bundestagu, ko je napovedal »gradnjo najmočnejše konvencionalne vojske v Evropi«.

Tudi pri nas je z desnice slišati predloge o ponovni uvedbi obveznega služenja vojske. Pri tem opozorimo, da imamo ves čas od ukinitve naborništva leta 2003 v zakonu o vojaški dolžnosti ohranjeno možnost ponovne uvedbe naborništva, a le v primerih povečane nevarnosti napada na državo, neposredne vojne nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja.

Logarjevi Demokrati so na kongresu prejšnjo soboto napovedali uvedbo dvomesečnega služenja za fante in dekleta, ki bi lahko izbirali med vojsko ali policijo.

Štiri mesece pred volitvami uvedbo naborništva napovedujeta dva dolgoletna sopotnika, Janez Janša in Anže Logar, ki zdaj na političnem parketu sicer nastopata kot politična tekmeca. Logarjevi Demokrati so na kongresu prejšnjo soboto napovedali uvedbo dvomesečnega služenja za fante in dekleta, ki bi lahko izbirali med vojsko ali policijo, formalnega sklepa pa v pisni obliki nismo dočakali. Stranka SDS je že januarja 2020 predlagala uvedbo obveznega šestmesečnega vojaškega roka. »Če pa se kdo odloči za civilno služenje – v primeru ugovora vesti, pa bi moral odslužiti 12 mesecev,« je takrat povzel Žan Mahnič, obramboslovec, ki je imel ob ukinitvi služenja 2003 13 let. Predlog SDS takrat ni dobil podpore, SDS pa ga kljub prevzemu oblasti marca 2020 ni oživila. Zdaj naborništvo spet napovedujejo. Na kongresu maja letos so v 84. točki programa napovedali: »Uvedli bomo obvezno vojaško usposabljanje.« Gre torej za resno in nedvoumno napoved.

Tudi podmladek SDS, Slovenska demokratska mladina SDM, uvedbo naborništva podpira: »S tem bi okrepili nacionalno zavest, spoštovanje do institucij ter sposobnost državljank in državljanov, da se v kriznih razmerah znamo braniti sami, kar bi povečalo tudi varnost države.« V odgovoru pa so zapisali: »Vidimo, da uvedbo naborništva podpira tudi nekdanji predsednik Milan Kučan, zato se zahvaljujemo za podporo tudi z levega pola družbe.« Sklicevali so se na govor Kučana ob letošnjem dnevu boja proti okupatorju.

Stališča Nove Slovenije nismo dočakali. A tudi njihov podmladek bi zdaj uvedel »program za krepitev drže služenja domovini«. Gre praktično za Logarjev predlog: »V programu bi vsi mladi moški in ženske po končani srednji šoli denimo tri mesece služili domovini,« nam je pojasnil predsednik MSi David Tomažin, odločili bi se lahko za vojsko, policijo ali organizacije, kot so domovi za starejše, zdravstveni domovi ali druge družbene institucije.

In stranke koalicije? Zagotavljajo, da naborništva nimajo v načrtu in ga ne bodo predlagale.

Slovenska tiskovna agencija je poročala, da julija 2002 dvanajst nabornikov ob sprejemu v ptujsko in mariborsko vojašnico ni hotelo sprejeti osebne vojaške oborožitve, oktobra je v vojašnici v Ilirski Bistrici več dni gladovno stavkal 26-letni nabornik.

»Slovenija ni država, ki bi bila neposredno ogrožena ali bi pričakovala potrebo po hitri mobilizaciji velikega števila ljudi. Naše varnostno okolje je stabilno. Zato je profesionalna vojska, podprta z močno civilno zaščito, ki skupaj gradita celovito odpornost, za Slovenijo veliko primernejši in učinkovitejši model kot naborništvo,« pravi Nikola Janović Kolenc, strokovni sodelavec Levice. Iz stranke Socialni demokrati (SD), ki jo vodi Matjaž Han, odgovarjajo: »Namesto da vlagamo energijo in sredstva v militarizacijo mladih, moramo kot odgovorna politika usmeriti pozornost v vprašanja, ki neposredno vplivajo na kakovost njihovega življenja, dostopno stanovanjsko politiko, kakovostno javno šolstvo, pravičen zdravstveni sistem ter dostojna delovna mesta. Zato ne vidimo razloga, da bi mlade ponovno obremenjevali z obveznim naborništvom.« In največja vladna stranka Svoboda, iz katere prihaja tudi minister za obrambo Borut Sajovic? »Na tej točki ne podpiramo obveznega služenja vojaškega roka. Obramba domovine je nekaj, kar je pomembno in dragoceno, to pa ne more biti prisila. Prav tako ne bomo predlagali obvezne uvedbe služenja vojaškega roka,« so odpisali iz službe za odnose z javnostmi. Na več ravneh obrambnega ministrstva naj bi se sicer krepila prizadevanja za naborništvo, a iz službe za strateško komuniciranje ministrstva, ki jo vodi Aleš Sila, odgovarjajo: »Želimo jasno poudariti, da trenutno ne izvajamo nobene aktivnosti za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka, saj s trenutnim sistemom popolnjevanja Slovenske vojske dosegamo zelo dobre rezultate.« Tudi Vladimir Prebilič, evropski poslanec, obramboslovec in predsednik druge najmlajše stranke Prerod – iz najmlajšem Mi, socialisti, nam niso odgovorili – ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka ne podpira: »Ponovna uvedba bi morala biti utemeljena na ocenah ogroženosti in predvsem usklajena z nalogami Slovenske vojske, ki bi utemeljevale tovrstno potrebo.« Opozarja na pogoste napačne predstave v javnosti, kaj naj bi bila namen in učinek služenja vojske, recimo učenje reda. »Slovenska vojska ni vzgojni ali korektivni element.« Po Prebiliču obstaja tudi več objektivnih omejitev za ponovno uvedbo splošne vojaške obveznosti, kot prvo navaja družbeni konsenz. »Tega trenutno nimamo, prisilno uvajanje pa je nesmiselno.« Zagotovljenih ni niti logističnih možnosti, od nastanitvenih zmogljivosti, podpornih služb do inštruktorjev in opreme.

Uvedli bomo obvezno vojaško usposabljanje, je odločitev, ki jo je kot prva na desnici sprejela SDS na kongresu stranke v Ormožu konec maja.

Družbeno ozračje? Februarja lani so bili objavljeni zadnji rezultati Slovenskega javnega mnenja z vprašanjem o obveznem služenju vojaškega roka. Večina nasprotuje uvedbi obveznega služenja vojaškega roka. Slaba polovica ali 44,2 odstotka vprašanih je odgovorilo, da ne podpira uveljavitve obveznega služenja vojaškega roka, 25,9 odstotka jih je odgovorilo, da podpirajo obvezno služenje vojske le za fante, še 15,4 odstotka pa, da podpirajo obvezno služenje za fante in za punce. Dobra desetina bodisi »ne ve« oziroma ni odgovorila.

Ministrstvo zadržano

S trenutnim sistemom popolnjevanja dosegamo zelo dobre rezultate, pravijo na ministrstvu za obrambo »Trenutno ne izvajamo nobene aktivnosti za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka, saj s trenutnim sistemom popolnjevanja Slovenske vojske dosegamo zelo dobre rezultate. Glede uspešnosti popolnjevanja svoje vojske je Slovenija v vrhu držav v okviru Nata,« odgovarjajo z obrambnega ministrstva (MORS), ki ga vodi Borut Sajovic.

Trend zaposlovanja v stalno sestavo se je po letu 2023 obrnil navzgor, pravijo: »Prvič po 2010 beležimo več kot 300 novih zaposlitev v enem letu – lani 345, letos pa bomo presegli 360 zaposlitev. Izjemno se povečuje tudi število pogodbenih rezervistov, lani smo jih imeli 1086, letos predvidoma čez 1300.« To povečanje pripisujejo več ukrepom, izpostavljajo zlasti poenostavljene postopke zaposlitve, ki v povprečju trajajo en mesec, štipendijski program, ki zdaj zajema več kot 690 mladih, in popularizacijo vojaških taborov, kjer vsako leto sodeluje več kot 1000 dijakov in študentov.

In koliko vojakov imamo? Podatki za ta mesec so: 6264 pripadnikov stalne sestave in 1282 pogodbene rezerve, torej skupaj 7546 pripadnikov mirnodobne sestave. In cilj? Obrambna resolucija do leta 2040, ki jo je državni zbor sprejel junija letos ob kritikah, da je nerealna, predvideva miroljubno sestavo z do 10.000 pripadniki ter načrtovanje »možnosti« za dodatnih do 30.000 pripadnikov rezervne sestave.

Ravno vse številnejše akcije za popularizacijo zaposlitev v Slovenski vojski, ki jih ta izvaja med dijaki in dijakinjami, pa v javnosti odpirajo vse več kritik. »Absolutno se mi zdi sporno, da se vojski dopušča, da izvaja neke svoje reklamne akcije za mlajše mladostnike,« pravi profesor Robert Kroflič z oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete. »To se mi zdi pravzaprav skrajno problematično še zlasti zato, ker danes tehnologija omogoča, da vojsko prikažemo pravzaprav na neki benigen način, kot videoigrico, in seveda tako blokiramo to kritično ’pamet’, ki bi morala biti povezana z vprašanji reševanja konfliktov z orožjem.«