V središču / »Ponovne uvedbe obveznega služenja ne podpiram«

Podpirate ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka? 

Ne podpiram je. Najprej zato, ker gre za sistem, kot je bil predviden v času nastajanja naše države in je neprimeren za odpor proti sedanjim grožnjam. Naša zakonodaja namreč negativno diskriminira moške na način, da je obvezno služenje vojaškega roka predvideno samo za moške, ne pa za celotno populacijo, kar pa so države kot Švedska, Norveška, Danska presegle s tem, ko so vojaški rok uvedle za vse spole.

Drugič zato, ker sodobne grožnje zahtevajo znanja celotne populacije in o vseh oblikah postavljanja po robu, ne pa samo z orožjem. Danes je enakovredno, če ne celo pomembnejše imeti strokovnjake za informacijsko in protipropagandno vojno kot pa samo za vojaško oboroženo obrambo. Te nove vrste strokovnjakov je treba iskati v celotni populaciji, ne glede na spol in ne glede na starost.

Ob ukinitvi naborništva leta 2003 ste rekli, da je politika »zajahala« javno mnenje. Kakšno je javno mnenje zdaj in kaj je s politično voljo? 

Rekla sem, da je politika zajahala javno mnenje, ker je namreč naredila tisto, kar se je že izoblikovalo v javnem mnenju kot odpor proti obveznemu služenju vojaškega roka, ki je postajal zaradi velikega števila oporečnikov in zdravstveno nesposobnih krivičen do tistih, ki niso bili sposobni poiskati ustreznega zdravnika, ki bi jih razglasil za nesposobne, ali poiskati na internetu (to je bilo pred 22 leti) ustrezno prošnjo za oporečniški status.

Današnje javno mnenje se verjetno počasi spreminja. Zlasti starejši, ki so še služili vojaški rok, še danes zmotno mislijo, da bi bil to pravi način za discipliniranje mladih. Srednja generacija in mladi pa so pretežno proti služenju vojaškega roka, ker se zavedajo, da bi to prizadelo njihove otroke in njih osebno.

Politična volja je zanimivo razdeljena. Kaže, da so stranke desno od centra bolj naklonjene obveznemu služenju kot pa leve stranke. V Avstriji je ravno nasprotno. Socialni demokrati so bili zgodovinsko bolj naklonjeni temu, da se vojaški rok ohrani. Torej ne moremo trditi, da bi šlo za neke ideološke delitve ob tej temi. Gre predvsem za različne poglede na doseganje obrambnih sposobnosti in odpornosti družbe.

Slovenska vojska zdaj tudi nima infrastrukture in kadrov za naborništvo. 

Slovenska vojska ima že sedaj nekatere namestitvene zmogljivosti za nabornike, saj se izvaja prostovoljno služenje vojaškega roka, za kar je, zanimivo, med mladimi vse večji interes. To vendarle pomeni, da se tudi med mladimi kaže določena diferenciacija. Neki delež mladine si želi biti usposobljen za primer vojaške obrambe in to je spoštovanja vredno. Če bi se uvedlo ponovno služenje vojaškega roka, seveda ne bi mogli kar naenkrat poiskati ustreznih nastanitev za celo generacijo, vendar bi jih z ustreznim postopnim vlaganjem v vojaške nepremičnine lahko dosegli v dveh do štirih letih. Upoštevati je treba predvsem dolžino časa za pridobivanje gradbenih dovoljenj, in če so finančna sredstva, bi se to hitro, postopoma dograjevalo.

Drugi problem, ki bi nastal pri morebitni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, pa je starešinski kader, ki bi moral delati z mladimi. Trenutno je premalo podčastnikov in častnikov, da bi lahko opustili obvezne redne naloge ter se premestili samo na nalogo vojaškega usposabljanja. Prav zaradi tega problema so v vseh državah, kjer so ponovno uvedli služenje vojaškega roka, to naredili zelo zmerno in postopno. Niso vpoklicali celotne generacije, temveč samo manjši delež, ki je potreben za popolnitev sil. Drugačen od tega modela je mogoče hrvaški primer, kjer pa bomo vsi skrbno spremljali, kaj se bo dogajalo s kadrom v redni sestavi, ki bo moral preiti v sestave za usposabljanje nabornikov in ga ne bo več na voljo za redne naloge stalne vojske.