Konflikti / »Od katastrofe nas loči le 89 sekund«
Dr. Nan Tian, raziskovalec konfliktov
Monika Weiss
MLADINA, št. 47, 21. 11. 2025

Nan Tian
© Robert Balen
Ali več orožja vodi v več varnosti ali ne-varnosti, je bilo eno ključnih vprašanj dr. Nanu Tianu z uglednega stockholmskega inštituta SIPRI, ki je bil prejšnji četrtek v Ljubljani gost okrogle mize Mirovnega inštituta. SIPRI se ukvarja z raziskovanjem konfliktov, oboroževanja in nadzora nad orožjem.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Monika Weiss
MLADINA, št. 47, 21. 11. 2025

Nan Tian
© Robert Balen
Ali več orožja vodi v več varnosti ali ne-varnosti, je bilo eno ključnih vprašanj dr. Nanu Tianu z uglednega stockholmskega inštituta SIPRI, ki je bil prejšnji četrtek v Ljubljani gost okrogle mize Mirovnega inštituta. SIPRI se ukvarja z raziskovanjem konfliktov, oboroževanja in nadzora nad orožjem.
Tian je uvodoma opozoril na simbolično in globalno pripoznano uro sodnega dne (Doomsday Clock), ki so jo leta 1947 uvedli znanstveniki v okviru chicaške ustanove Bulletin of the Atomic Scientists, da bi svetovno javnost opozarjali na eksistenčna tveganja, povezana z vojnami, jedrskim orožjem, podnebjem in disruptivnimi tehnologijami. Ura simbolično kaže oddaljenost od globalne katastrofe, »polnoči«, prvič, leta 1947, je bila nastavljena sedem minut do polnoči, od takrat pa je bila osemkrat prestavljena nazaj in 18-krat naprej, nazadnje januarja letos. »Danes smo najbližje polnoči v zgodovini, le 89 sekund nas loči od nje. Še pred desetimi leti smo bili oddaljeni tri minute, 180 sekund,« je opozoril Tian. V zadnjem desetletju smo iz podnebne pasivnosti prešli v podnebno krizo z vse več ekstremi, v nepredvidljivo vključevanje umetne inteligence v vojske, v aktivno vojno v Evropi med Rusijo in Ukrajino, ki gre že v četrto leto, v genocid Izraela nad Palestinci in nadaljujoče se vojne v Jemnu, Sudanu, Siriji, v sesuvanje sistemov nadzora nad jedrskim orožjem, v zastoj razoroževanja ter finančno ohromitev mirovnih misij. Zadnje desetletje globalni vojaški izdatki neprekinjeno rastejo: lani so dosegli zgodovinsko rekordnih 2718 milijard dolarjev. »In ti izdatki bodo rasli naprej.«
Pa bodo zaradi več in več vlaganj v orožje države res varnejše? »To v resnici ni nujno,« je odgovoril Tian in opozoril: »Države, ki niso zaveznice, oboroževanje druge države lahko vidijo kot grožnjo in začnejo še same vlagati več in več v orožje – same trdijo, da v obrambo – in s tem se začne ta destruktivna tekma, uničujoči cikel.«