V središču / Stari Janševi zavezniki iz časa epidemije covida

Dan po smrti Novomeščana Aleša Šutarja je generalni direktor policije Damijan Petrič odredil strokovni nadzor nad delom novomeške policije tisto nesrečno noč. Policija je ugotovitve nadzora predstavila pretekli petek, iz njih pa izhaja, da so se zgodile nekatere nepravilnosti. Policisti tisto noč med več posredovanji pred lokalom Lokalpatriot v enem primeru niso začeli kazenskega postopka po uradni dolžnosti, čeprav bi ga morali, prehitro so začeli neki drug prekrškovni postopek, intervencij niso snemali s telesnimi kamerami, čeprav bi jih morali, nadzorniki pa so poleg tega ugotovili splošno pomanjkanje kadra in tudi pomanjkanje policistov, ki bi bili usposobljeni za rabo električnega paralizatorja in seveda opremljeni z njim. Ugotovitve bolj kažejo na splošno slabo stanje stvari in slabo vodenje v policiji kot na namerno, zlonamerno, kaj šele od lokalnega ali državnega vodstva policije zapovedano zlorabo zakonodaje, prekoračitev pooblastil in nesorazmerno represijo. Zakaj to naštevamo?

Ker je strokovni nadzor v tem primeru vodil dolgoletni visoki policijski funkcionar Danijel Lorbek, ki je v času zadnje vlade Janeza Janše vodil uniformirano policijo. Na položaj direktorja uprave uniformirane policije je bil imenovan tri tedne po nastopu vlade in ga je zasedal v najbolj represivnem obdobju slovenske policije. Kasnejši strokovni nadzor notranjega ministrstva (pod vodstvom ministrice Tatjane Bobnar) v času sedanje vlade je recimo pokazal to, kar smo ves čas vedeli vsi, zagotovo pa vsaj prebivalci glavnega mesta in udeleženci protivladnih shodov – nesorazmerno, neutemeljeno in nestrokovno uporabo prisilnih sredstev, kot so vodni top, solzivec, plinske bombe, gumijasti naboji, prirejanje uradne dokumentacije, fizično odnašanje mirnih protestnikov, pisanje raznoraznih glob udeležencem protivladnih shodov in tako naprej.

Lorbek je bil tudi eden od dvanajstih policijskih šefov in policistov, ki jih je policija prav zaradi tega ovadila. A je tožilstvo ovadbe zoper policijske funkcionarje, odgovorne za izdajanje ukazov za pretirano represijo, zavrglo, nepravnomočno pa so bili obsojeni le štirje policisti, ki so ukaze izpolnjevali na terenu. Ovadbo zoper Lorbka so zavrgli, češ da se ni potrdil sum, da se je prav on odločil za razpustitev shoda in za izživljanje nad udeleženci shoda in prebivalci glavnega mesta s čezmerno silo. In to čeprav je na dan najhujših policijskih zlorab, 5. oktobra 2021, sam osebno vodil operativni štab. Čigava pa je potem ta odločitev bila? Morda tedanjega notranjega ministra Aleša Hojsa in svetovalca za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Žana Mahniča, ki ju je tistega poznega popoldneva prav Lorbek sprejel v operativnem štabu, potem pa sta stala za njegovim hrbtom in bruhala »ukaze«?

Simptomi razpadanja policije se kažejo tudi v tem, da v njej najdemo kadre za vse sisteme in vse naloge.

Ko je v sklopu sprejemanja tako imenovanega Šutarjevega zakona, ki vključuje represivne ukrepe zoper romsko skupnost, premier napovedal zbiralno akcijo nelegalnega orožja, je podrobnosti v oddaji 24UR zvečer na POP TV pojasnjevala direktorica direktorata za upravne notranje zadeve na notranjem ministrstvu Urška Židan. Kdo je že Urška Židan? V času prejšnje vlade in notranjega ministra Aleša Hojsa je vodila prav ta direktorat in napisala enega izmed najspornejših, najbolj nezakonitih in protiustavnih dokumentov prejšnje vlade, ki ni prestal niti presoje tožilstva in državnega odvetništva. Ko si je SDS zaželela okrepiti represivni pritisk posebej na najbolj izpostavljene protivladne protestnike in ko je policija odgovorila, da za to ni zakonske podlage, je prav Urška Židan zanjo opravila umazano delo. Podpisala je navodila policiji, ki so policiste prisilila v dodatno kaznovanje bolj znanih protestnikov, češ da gre za organizatorje protestov. V tem navodilu je med drugim zapisala, naj kot organizatorje protivladnega shoda štejejo in kaznujejo tudi protestnike, »ki med shodom pozdravljajo navzoče, jih seznanjajo z namenom shoda, usmerjajo potek shoda«, pa tudi protestnike, ki »po izvedenem shodu nastopajo pred mediji z namenom, da podajo oceno o ’uspešnosti’ izvedenega shoda in seznanjajo o ’potrebnosti’ po novem shodu«. Navodila je sicer v posebnem mnenju potem »razveljavil« kar organ pregona, točneje vrhovno državno tožilstvo.

Premier Robert Golob je še kot predsednik tedaj novoustanovljenega Gibanja Svoboda volitve premočno dobil tudi zaradi obljube o očiščenju represivnega aparata najspornejših kadrov, o ureditvi kaosa in ustavitvi razpadanja najosnovnejših standardov dela v policiji.