V središču / Kontraobveščevalna služba
Sova prevzema protiobveščevalno dejavnost in zanjo dobiva pooblastila in tehnična sredstva, ki jih policija nima

© Tomaž Lavrič
Ko je 22. septembra ministrstvo za pravosodje odprlo javno razpravo o noveli zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova), se je sprejem zakona, sploh v taki obliki, zdel malo verjeten. Vse skupaj je bilo videti kot še eden v vrsti poskusov Sove za povečanje lastnih pooblastil in širjenje delokroga – ne nazadnje so predlog zakona tudi napisali v Sovi. Nelogična se je zdela tudi izbira trenutka, predvolilnega obdobja, ko je politika v marsičem bolj zadržana. A morda so v Sovi vedeli več, kot smo preostali, saj so izbrali zares dober trenutek vsesplošne varnostne panike. Ali pa so imeli preprosto srečo. Slaba dva tedna po nesrečni smrti priljubljenega Novomeščana Aleša Šutarja je namreč vlada potrdila in v državni zbor poslala novelo zakona brez slehernega pomisleka. A pomislekov – kljub temu da zakonodajna podlaga za delovanje Sove po skoraj dvajsetih letih verjetno res potrebuje posodobitev – glede predlaganih sprememb ni malo.