»Tudi hrana je pomembna za ohranjanje identitete«

Na Hrvaškem je konec tedna izšla dvojezična slovenska kuharica Spomini na babičino kuhinjo, v kateri je avtorica Marjeta Trkman Kravar ob pomoči tamkajšnjih Slovenk zbrala več deset receptov za tradicionalne slovenske jedi. Etnologinja Lea Kužnik jo opisuje ne le kot kuharico, temveč kot knjigo identitete slovenske manjšine v Zagrebu.

Trkman Kravar je v kuharici zbrala recepte, ki jih prispevalo 12 članic Slovenskega doma Zagreb. Knjigo je tudi uredila in prevedla, skupaj s fotografijami pa obsega skoraj 200 strani.

60 receptov v slovenskem in hrvaškem jeziku

Kot je povedala avtorica za STA, je kot strastna zbirateljica kuharskih knjig dolgo čutila željo, da bi pripravila nekaj svojega. Za finančno in vso drugo pomoč pri izvedbi projekta se je obrnila na svet slovenske narodne manjšine mesta Zagreb, rezultat dveletnega dela pa je kuharica z okoli 60 recepti v slovenskem in hrvaškem jeziku.

"Vedno govorimo, kako sta kultura in jezik pomembna za ohranjanje identitete nekega naroda, ampak tudi hrana je pomembna za ohranjanje identitete," je za STA dejala Trkman Kravar.

"Vedno govorimo, kako sta kultura in jezik pomembna za ohranjanje identitete nekega naroda, ampak tudi hrana je pomembna za ohranjanje identitete."

Pojasnila je, da pripadnic slovenske manjšine, ki so se odzvale na njeno vabilo k sodelovanju pri pripravi knjige, ni omejevala niti s številom receptov niti glede izbire jedi, temveč je vsaka prispevala tisto, kar je želela.

Sama prihaja iz Primorske, njena najljubša jed pa je jota, ki jo spominja na babico. "Ko primem žlico in zajamem žlico jote, me to takoj spomni na mojo nono in počitnice pri njej, film pa se mi odvrti nazaj," je povedala Trkman Kravar, ki je recept za to jed poleg še štirih "noninih" jedi vključila tudi v knjigo.

Kuharica Spomini na babičino kuhinjo sicer ni navadna zbirka receptov, saj so se njene soustvarjalke v njej tudi osebno predstavile in k vsaki od jedi dodale kratko anekdoto. To knjigi po besedah Trkman Kravar daje posebno toplino in osebno noto.

Enako meni tudi etnologinja in recenzentka knjige Lea Kužnik, ki je sicer zaposlena na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, na višji strokovni šoli pa predava kulturno dediščino.

"To ni navadna kuharska knjiga, to je v prvi vrsti knjiga, ki povezuje - družine ter zgodbe iz preteklosti in sodobnosti, tako da je v njej veliko čustev in veliko sodelovanja. V resnici je to knjiga identitete, identitete Slovencev, ki živijo tukaj v Zagrebu, in to se mi zdi njeno bistvo."

"To ni navadna kuharska knjiga, to je v prvi vrsti knjiga, ki povezuje - družine ter zgodbe iz preteklosti in sodobnosti, tako da je v njej veliko čustev in veliko sodelovanja. V resnici je to knjiga identitete, identitete Slovencev, ki živijo tukaj v Zagrebu, in to se mi zdi njeno bistvo," je Kužnik poudarila za STA.

V Sloveniji je uradno 24 gastronomskih regij

Takšnih projektov po njenih besedah manjka. "Slovenke, ki so prispevale recepte, so se dve leti povezovale, zbirale, pogovarjale, komunicirale, sodelovale, v knjigo pa so res vpete življenjske, družinske zgodbe, medtem ko bralec dobi tudi vpogled v lonce, pečice domačih kuhinj.

Kužnik je kot zanimivost izpostavila, da so Slovenke v Zagrebu v knjigi nevede zbrale jedi iz skoraj vseh gastronomskih regij, ki jih poznamo v Sloveniji, saj tudi same prihajajo od vsepovsod. V Sloveniji je uradno sicer 24 gastronomskih regij z več kot 430 različnimi jedmi.