Preživeti in pričati / Ustvarjanje v koncentracijskih taboriščih
Umetnik Boris Kobe je ob osvoboditvi nacističnega taborišča ustvaril tarok karte

Taboriščni tarok Borisa Kobeta
© MNSZS
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije bodo drevi odprli občasno razstavo Preživeti in pričati: Likovno ustvarjanje v taboriščih. Nastala je z željo po vzpostaviti dialoga med deli, ustvarjenimi v deportaciji - onkraj meja, jezikov in nacionalnih spominov. Poseben poudarek razstave bo namenjen Taboriščnemu taroku umetnika Borisa Kobeta.
Kot so zapisali v muzeju, je bilo umetniško ustvarjanje v nacističnih koncentracijskih taboriščih skoraj nemogoče. Kljub pomanjkanju osnovnih življenjskih pogojev, prepovedim in nadzoru so taboriščniki in taboriščnice vendarle risali, kiparili, šivali, pisali in izdelovali drobne predmete, in sicer pogosto skrivaj in ob velikem tveganju.
Kruto kolesje koncentracijskega sistema
Razstavni projekt je nastal v sodelovanju s francoskim Musee de la Resistance et de la Deportation de Besancon (MRDB). Sokustosinja razstave Tina Fortič Jakopič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS) je za STA povedala, da bo na razstavi v preddverju Viteške dvorane predstavljenih 25 eksponatov iz francoskega muzeja, večinoma likovnih del na papirju, iz zbirk MNSZS pa bodo razstavili Taboriščni tarok Borisa Kobeta, taboriščno obleko ter nekaj zastav in transparentov.
Taboriščni tarok Borisa Kobeta je nastal leta 1945 ob osvoboditvi nacističnega taborišča Allach. Gre za izjemen likovni in dokumentarni zapis, ki celostno predstavi taboriščno izkušnjo, kjer je posameznik ne glede na poreklo ujet v kruto kolesje koncentracijskega sistema. Serija kart skozi osebno izkušnjo prikazuje strukturo, hierarhijo in delovanje nacističnih taborišč, hkrati pa nas približa človeškosti tistih, ki so v njih trpeli. Kobetov Taboriščni tarok je vključen tudi v nacionalno listo Spomina sveta Unesco, ki jo je Slovenija vzpostavila leta 2022, so zapisali v muzeju.

Boris Kobe (1905 - 1981) velja za enega od navidnejših in najbolj priznanih slovenskih arhitektov in slikarjev 20. stoletja
© WikiCommons
Razstavni projekt je nastal s podporo Francoskega inštituta v Sloveniji, Francoskega inštituta v Parizu, francoskega veleposlaništva v Sloveniji, slovenskega ministrstva za kulturo in mesta Besancon. Po besedah Tine Fortič Jakopič je namen projekta povezati muzeje in druge ustanove, ki hranijo likovno taboriščno dediščino. Ta je danes pogosto umeščena v sodobne nacionalne okvire, čeprav so interniranci različnih narodnosti ustvarjali drug ob drugem v skupni izkušnji taborišč.
Razstava bo na ogled do marca
Kot je še povedala, je projekt nastal na pobudo MNSZS. V muzeju so namreč že dalj časa opažali, da zbirke likovne taboriščne dediščine med seboj niso povezane ter da raziskovalci v muzejih ne poznajo zbirk drugih muzejev. Dodala je, da pri posameznih projektih sicer že sodelujejo z muzeji v državah bivše Jugoslavije, sedaj so se povezali še s francoskim muzejem. Projekt so si zamislili kot iztočnico za nadaljnje projekte, ki jih želijo izpeljati v sodelovanju z drugimi ustanovami.
V sklopu projekta bo že v decembru potekal strokovni posvet raziskovalcev in muzealcev, ki se ukvarjajo z dediščino ustvarjanja v koncentracijskih taboriščih. V prihodnjem letu bo projekt predstavljen tudi v Besanconu, kjer bo potekalo strokovno srečanje, sočasno bo izbor del iz slovenske zbirke predstavljen v muzeju v Besanconu.
Poleg Tine Fortič Jakopič sta avtorja razstave še Aurelie Cousin in Vincent Briand iz MRDB.
Razstava bo na ogled do 22. marca 2026.