Von der Leyen / »Varnost Ukrajine je varnost Evrope«

Predsednica Evropske komisije svari pred omejevanjem ukrajinske vojske

STA
26. 11. 2025

Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije

Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije
© Pietro Naj-Oleari / Flickr

Vsi si želimo pravičen in trajen mir v Ukrajini, je v današnji razpravi o načrtu za konec ruske agresije na Ukrajino v Evropskem parlamentu povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Pri tem je posvarila pred omejevanjem ukrajinske vojske in spreminjanjem meja s silo ter poudarila pomen nadaljnje finančne podpore Kijevu.

"Pravičen in trajen mir, to si vsi želimo. In zato Evropa podpira vse napore za dosego miru za Ukrajino. Miru, ki bo končal pobijanje, ki ne bo predstavljal nevarnega precedensa, ki bo zagotovil ukrajinsko varnost in njene suverene pravice ter zagotovil robustno varnostno arhitekturo za Evropo," je na plenarnem zasedanju parlamenta v Strasbourgu povedala von der Leyen.

Mirovni dogovor

Pravičen in trajen mir je po njenih besedah tudi ena od ključnih prioritet evropskih predstavnikov v nadaljnjih pogovorih z ZDA in Ukrajino ter v okviru t. i. koalicije voljnih. Vsakršen dogovor mora poleg tega zagotoviti varnost Ukrajini in Evropi, je dodala. Tako ne sme priti do omejevanja ukrajinskih oboroženih sil, saj bi bila Ukrajina ranljiva za nadaljnje napade.

"Pri tem gre tako za odvračanje, kot tudi za evropsko varnost, saj je varnost Ukrajine varnost Evrope," je poudarila von der Leyen. Ukrajina zato po njenem mnenju potrebuje dolgoročna in zanesljiva varnostna jamstva, mirovni dogovor pa mora zagotoviti tudi dolgoročno varnost Evrope.

"Pravičen in trajen mir, to si vsi želimo. In zato Evropa podpira vse napore za dosego miru za Ukrajino. Miru, ki bo končal pobijanje, ki ne bo predstavljal nevarnega precedensa, ki bo zagotovil ukrajinsko varnost in njene suverene pravice ter zagotovil robustno varnostno arhitekturo za Evropo."

Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije

Del okvirja varnostnih jamstev je tudi ukrajinsko članstvo v EU, kar je povezano z drugo evropsko prioriteto za nadaljnje pogovore. Kot je povedala, je to ohranitev ukrajinske suverenosti, kar med drugim pomeni možnost odločanja o lastni prihodnosti. Poudarila je, da ne sme priti do spreminjanja meja s silo.

Tretja prioriteta je zagotavljanje finančne podpore Ukrajini, je povedala predsednica komisije. Spomnila je, da so se voditelji držav članic unije na oktobrskem vrhu v Bruslju zavezali, da bo EU pokrila finančne potrebe Ukrajine za prihodnji dve leti, nakar je komisija sredi meseca predstavila tri možnosti financiranja nadaljnje podpore. Med temi je tudi uporaba zamrznjenega ruskega premoženja.

Vrnitev ukrajinskih otrok, ki jih je ugrabila Rusija

"Naslednji korak zdaj je, da je komisija pripravljena predstaviti besedilo pravne podlage. Naj bom zelo jasna, ne vidim možnosti, da bi za to plačali samo evropski davkoplačevalci. To je nesprejemljivo," je poudarila.

Med evropskimi prioritetami za prihodnje pogovore je omenila še, da morajo Ukrajina, EU in zveza Nato o zadevah, ki se tičejo njih, odločati same, ter vrnitev ukrajinskih otrok, ki jih je med vojno ugrabila Rusija.

"Naslednji korak zdaj je, da je komisija pripravljena predstaviti besedilo pravne podlage. Naj bom zelo jasna, ne vidim možnosti, da bi za to plačali samo evropski davkoplačevalci. To je nesprejemljivo."

Ursula von der Leyen

Menila je še, da je treba ohraniti pritisk na Rusijo, dokler ne bo dosežen pravičen in trajen mir. Evropa pa bo stala ob strani Ukrajini na vsakem koraku te poti, je poudarila.

Zamrznjeno rusko premoženje

Evroposlanci s von der Leyen o procesu za končanje ruske agresije na Ukrajino razpravljajo, potem ko so ZDA konec preteklega tedna Kijevu in Moskvi posredovale osnutek mirovnega načrta. Ta je predvideval, da Kijev Moskvi preda zasedeni polotok Krim ter regiji Doneck in Lugansk, znatno zmanjša svojo vojsko in se zaveže, da se Ukrajina ne bo pridružila Natu. Omenjal pa je tudi širitev EU, odpravo sankcij proti Rusiji in zamrznjeno rusko premoženje.

Pogajalci iz ZDA in Ukrajine so se nato v nedeljo v Ženevi dogovorili o spremenjenem načrtu, v katerem po novem ni več nekaterih ključnih zahtev Rusije. Načrt naj bi tako obsegal le še 19 točk namesto prvotnih 28, pri čemer podrobnosti niso znane.

oggsY7vbGiA

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

»Slovenska družba se je v zadnjih 30 letih zelo spremenila«

Dr. Samo Uhan, sociolog

V središču

Krog je dokončno sklenjen

Zavezniki, ki jih ima Golob pri uvajanju Šutarjevega zakona v represivnem aparatu, so stari Janševi zavezniki iz časa epidemije covida

Referendum / Zakaj so zmagali populistični argumenti, polni laži in prevar?

Mediji so se raje skrivali za pasivnostjo, namesto da bi aktivno razkrivali manipulacije