Onesnažena prestolnica / Zakaj se je težko pogovarjati o sežigalnici v Ljubljani?

V Kristalni palači v ljubljanskem BTC je prejšnji petek potekal posvet o zdravstvenih tveganjih sežiganja odpadkov, ki so ga pripravili klinični toksikologi iz Univerzitetnega kliničnega centra in Slovenskega zdravniškega društva. Referate zdravnikov specialistov, med njimi sta bila kardiolog dr. Zlatko Fras ter ginekologinja in dekanja ljubljanske Medicinske fakultete dr. Ksenija Geršak, so poslušali tudi vodilni Energetike Ljubljana in zbirnega centra RCERO z Barja, ki podpirajo izgradnje sežigalnice odpadkov v Ljubljani. Težava pa je, da ostajajo slednji prepričani, da se da zdravnike prepričati v spremembo stališč, če »sedejo na kavo« in za začetek postanejo manj čustveni.

Tveganja za smrt 

Dr. Zlatko Fras, specialist interne medicine in kardiologije ter vaskularne medicine, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana in predsednik Združenja kardiologov Slovenije je predstavil vrsto novejših študij, ki potrjujejo, da so okoljski dejavniki, zlasti onesnažen zrak s prašnimi delci premera do 2,5 mikrometra (PM2,5), pomemben in do nedavnega močno spregledan dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. Te bolezni, ki vključujejo koronarno bolezen, srčno popuščanje, aritmije, možgansko kap in arterijsko hipertenzijo, so vodilni vzrok smrtnosti v svetu, na leto povzročijo več kot 20 milijonov smrti ali skoraj tretjino vseh. Študija, letos objavljena v znanstveni reviji Cardiovascular Research (Oxford Academic), uvršča onesnažen zrak med ključne dejavnike tveganja za te smrti, takoj za visokim pritiskom in pred kajenjem.

Dr. Fras je dejal, da kot zdravnik ne bo razpravljal o uvrstitvi Ljubljane na lestvico Evropske agencije za okolje po onesnaženosti zraka z delci PM 2,5, kjer je bila na 709. mestu med 761 mesti. Je je pa dejal, da je stanje Ljubljane pokazala že študija, leta 2021 objavljena v ugledni znanstveni reviji Lancet Planetary Health, v kateri so raziskovalci preiskovali prezgodnjo umrljivost v evropskih mestih zaradi onesnaženosti zraka. Upoštevali so podatke iz leta 2015 za 969 mest, tudi 47 največjih. Ljubljana se nikakor ni uvrstila zavidljivo, je izpostavil dr. Fras, saj je pri onesnaženju z delci PM2,5 pristala v drugi najslabši skupini mest, skupaj z Budimpešto, Bukarešto, Atenami in Sofijo, slabša pa je bila le skupina mest z Milanom, Torinom, Varšavo, Krakovom in češko Ostravo, kjer je bilo največje breme prezgodnje umrljivosti. In kaj to pomeni? Če bi mesta v skupini, kjer je bila Ljubljana, znižala letno povprečje delcev PM2,5 na 10 mikrogamov na kubik zraka (iz izmerjenega povprečja 17,1), bi lahko v povprečju preprečila 64 smrti na 100.000 prebivalcev letno.

Če bi v Ljubljani letno povprečje delcev PM2,5 znižali na 10 mikrogamov na kubik zraka, bi lahko v povprečju preprečilo 64 smrti na 100.000 prebivalcev letno.

Izpostavil je tudi svežo študijo kardiologa dr. Boruta Juga, ki je podatke 3.368 hospitalizacijami zaradi srčnega infarkta povezal z izmerjenimi koncentracijami delcev PM 2,5 v letih 2016-2022. »Bistvena ugotovitev je, da se po dvigih koncentracij teh delcev z zamikom dveh do treh dni poveča, znatno, tudi število hospitalizacij zaradi srčnega infarkta, kar je skladno tudi z ugotovitvami iz tujine,« je povzel dr. Fras in izpostavil primer Irske, kjer so leta 2004 prepovedali kajenje v javnih prostorih, tudi barih. »Veste, koliko je padla incidenca srčnega infarkta? V prvem mesecu za 20 odstotkov,« je odgovoril in izpostavil, da odprava dejavnikov tveganj v zelo kratkem času bistveno zmanjša umrljivostjo zaradi bolezni srca in ožilja.

Gre torej za veliko odgovornost politike, da ukrepa, saj je onesnažen zrak »pomemben, znanstveno podprt, zlasti pa popravljiv dejavnik« tveganja za bolezni srca in ožilja, je izpostavil.

Kaj razkriva poročilo Agencije za okolje?

Kot najbolj učinkovito strategijo je izpostavil strategijo bogatih držav, ki nižajo koncentracij delcev PM 2, 5 k okoli pet mikrogramom na kubični meter zraka, kar kot mejno letno vrednost določa Svetovna zdravstvena organizacija, medtem ko bo EU šele z letom 2030 znižala mejno letno vrednost z zdajšnjih 20 na 10 mikrogramov. V premislek: po poročilu Agencije za okolje je bila lani povprečna letna vrednost delcev PM 2,5 v Ljubljana Centru 18 mikrogramov na kubik zraka, v Bežigradu 14 ter po 17 mikrogramov na kubik zraka na Celovški in Viču. »Smo premalo samokritični ali pa kritični do tistih, ki lahko na to vplivajo,« je še dejal in pozval k pripravi intervencijskih študij, ki bi dale sistematično oceno vplivov možnih ukrepov na zdravje populacije, od zmanjšanja prometa, prehoda na čistejše energente di uvedbe nizkoemisijskih območij v mestih.

Ginakologinja dr. Ksenija Geršak, dekanja Medicinske fakultete, je med drugim izpostavila raziskave o prezgodnji odpovedi delovanja jajčnikov, ki je bila pri nas narejena v letih 2003-2013 za 12 statističnih regij, na ženskah med 15. in 39. letom. Raziskava je pokazala velike razlike med regijami, daleč najslabši rezultati so bili v Zasavski regiji, kjer je bila pojavnost prezgodnje odpovedi delovanja jajčnikov pri kar 85,4 ženskah na 100.000, z velikim zamikom je sledila Osrednjeslovenska regija s 35,8 primeri na 100.000 ter nato Obalno-kraška regija (33,3), Notranjsko-kraška (32,6), Savinska (30,7), Pomurska(27), Koroška (26,5), Podravska (23,5), Jugovzhodna Slovenija (19,0), Goriška (17,6), Spodnjeposavska (14,7) in Gorenjska z 12,4 primeri prezgodnje odpovedi delovanja jajčnikov na 100.000 žensk. »Iskali smo korelacije med posameznimi onesnaževalci in pomembna povezava se je pokazala med incidenco prezgodnje menopavze in prevalenco kajenja, pasivnega kajenja in kvaliteto zraka,« je dejala Geršak. Napovedala je prihajajočo objavo nove študije, v okviru katere so od januarja 2021 do septembra 2023 s pomočjo strokovnjakov inštituta Jozef Stefan in drugih opravili podrobne analize, tudi biološke, 40 žensk s prezgodnjo menopavzo, rezultati pa naj bi po besedah Ksenije Geršak potrdili »značilno višjo pojavnost sežiganja odpadkov v bližini bivališč žensk s prezgodnjo menopavzo«. Podrobnosti ni razkrila, upoštevana je bila vrsta dejavnikov, tudi neposredna bližina toplarn, tip ogrevanja doma in med drugim praksa sežiganja neposredno na lastnem vrtu.

Študija, letos objavljena v znanstveni reviji Cardiovascular Research (Oxford Academic), uvršča onesnažen zrak med ključne dejavnike tveganja za te smrti, takoj za visokim pritiskom in pred kajenjem.

Zvrstila se je še vrsta drugih zdravnikov specialistov, tehnični direktor ljubljanske Energetike Marko Arnež pa je na koncu iz publike dejal, da se morajo vendar enkrat vsi dobiti. »Doktor Fras me pozna še iz študentskih časov, mogoče bom jaz k njemu prišel na kavo, mogoče on k meni, pa bova kar se tiče teh srčno-žilnih štosov zagotovo prediskutirala. Ampak strokovno, z razlogi, z enačbami, meritvami…Izključimo tukaj čustva.« Ko so ga zdravniki družno opozorili, da nobeden ni govoril o čustvih, se je Arnež obregnil še ob 709. mesto Ljubljane na lestvico Evropske okoljske agencije in dejal, da bo uvrstitev boljša, če le majčkeno spremenijo metodo merjenja, kar da potrjujejo tudi na Agenciji za okolje. Ob tem je iz publike prišla zanimiva opomba o Dunaju, ki ga župan Zoran Janković in drugi zagovorniki sežigalnice izpostavljajo kot ultimativni zgled čistega mesta s sežigalnico v centru: namreč Dunaj je bil na isti lestvici uvrščen na 486. mesto, torej med slabšo polovico mest, čeprav je bistveno bolj prevetren kot Ljubljana in ni v kotlini.

Kdo se bo prijavil na javni razpis?

Na petkovem dogodku se je sicer pokazala vrsta anomalij. Ena je, da okoljsko ministrstvo z javnim razpisom zdaj išče tri koncesionarje za sežiganje komunalnih odpadkov, že mesece pa je jasno, da se bosta prijavila Maribor in Ljubljana (ob Celju, ki že ima sežigalnico), predstavnica ministrstva Tanja Bolte pa je v petek izjavila, da so razpisali koncesijo za 30 let in odprli možnost narediti še dve sežigalnici, v Ljubljani in Mariboru. Čemu sploh razpis? Z že jasnim izborom Ljubljane je povezan tudi drug izziv. Medtem ko so predstavniki ljubljanske energetike in zbirnega centra RCERO iz publike tudi v petek zdravnikom moralistično razlagali, da vendar moramo v Sloveniji sami poskrbeti za svoje odpadke, ki jih proizvajamo in odlagamo v črne kante, pa rešitev vidijo le in samo v sežigalnici v Ljubljani. Zdravniki, zlasti dr. Miran Brvar, vodja centra za toksikologijo na UKC, pa so opozorili, da seveda moramo poskrbeti za svoje odpadke, a da jih moramo sežigati na primernejši lokaciji, kot je izrazito neprevetrena kotlinska Ljubljana.