Knjiga / Ia Genberg: Podrobnosti

+ + + +

Postaje na poti

Švedska pripovednica Ia Genberg (1967) v Podrobnostih – te so bile med drugim nominirane za mednarodnega bookerja – zlepi štiri kratke zgodbe, pravzaprav izpiše štiri prepričljive in poglobljene portrete. Vsak od njih je izpolnil neka pričakovanja na poti k odraslosti, vsak s svojo življenjsko dinamiko zaznamuje njeno, izbira pa je pomenljiva tudi zato, ker prvoosebna pripovedovalka druženje in prijateljevanje ali partnerstvo z drugimi uporabi, da pokaže vsak okr atne glo -blje družbene silnice. Začne se na fakulteti in z druženjem v lokalih okoli nje, tudi pretežno s soštudenti, konča tam, kjer se konča vse, na pokopališču, ko gre z eno od cimer na grobove njenih staršev in svoje matere. Obe z otroki, družbeno umeščeni in finančno preskrbljeni, tudi s pogledom za nazaj, kaj bi se lahko razpletlo drugače, če bi se res lahko.

V štirih kratkih zgodbah, ki pa bi bile lahko tudi poglavja skoraj kronološko spisanega romana, izpiše štiri stebre odraščanja. Najprej svoje punce, ki je bila retorično spretna in je zlahka menjala stališča, zato njena kariera v medijih in tam, kjer se usmerjajo mnenja, ni presenetljiva. Prav tako ne obrati, ki so pripovedovalko šokirali, vedno jo je imela za stabilno in zanesljivo, slovo je bilo hitro, intenzivno in šokantno, enako kot izdaja nekdanjih idealov. Sledi druženje s cimrama, ena je ves čas manihejsko usmerjena, to pa v njenem mentalnem svetu iz prijateljev hitro naredi sovražnike in iz dobričin hudobce, druga je prijateljica za vedno in stalna opora. Zanosi s čilskim plesalcem in frontmanom benda z improvizirano glasbo, ki je izginil, zato je bend utonil v pozabo, saj ga je vezala ravno njegova karizma. Zaključi s spomini na mater, njene tesnobe in večni nemir, kar miri s tabletami in izogibanjem konfliktom, vse do stopnje družbene nevidnosti in brezkrvnosti.

Ia Genberg da obdobjem – ob tem, kako jih je doživljala sama – tudi širše razsežnosti, ki kažejo razvoj švedske družbe; postopno usihanje politične razprave, iskanje in neutrudno praskanje po spornih etičnih zadevah, od mamil do spolne usmerjenosti, zamenjajo žuriranje in neutemeljeni upi, da bo novo tisočletje prelomno in premik v pravo smer. Popiše tudi razočaranja, ki sledijo temu prepričanju.

Pisateljica pravi, da jo v zmerno vročinskih stanjih, tam pri okoli osemintridesetih stopinjah Celzija, nezaščiteno obletavajo slike in osebe iz preteklosti. Vendar so zgodbe kompaktne, celo z za roman potrebno enotnostjo in zgoščenostjo okoli pripovedovalke, vse je povedano z njeno optiko in tudi kar najbolj osebno. Portreti so raznoliko izbrani, od tistih, ki jih je ljubila in ljubila preveč, pa so bili neobstojni in frfrasti, do tistih, ki ji v življenju zagotavljajo oporo. Hkrati nekakšno kroženje okoli skritih plasti osebnosti, ki jih je prepoznala šele po koncu odnosa, dobro rahlja zunanja dinamika, žuranje, družinska rutina, načini družabljenja in zadevanja.